ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
zapisnik o disciplinski obravnavi - smiselna uporaba ZPP - bistvena kršitev določb postopka
Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.
Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
Delavka - samohranilka sodi v varovano kategorijo delavcev v smislu določbe 4. odst. 36. d člena ZDR le v primeru, ko popolnoma sama skrbi in hrani otroka. Če ima delavka sklenjen sporazum o preživljanju otroka pred centrom za socialno delo in je po tem sporazumu prejemala od otrokovega očeta preživnino za otroka, ne spada v varovano kategorijo delavcev.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZZK člen 68, 68/3, 68, 68/3. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
zemljiškoknjižni predlog - postopek
Na podlagi 2. odst. 115. čl. ZKZ/96 se vpisuje spremembo v lastništvu v zemljiško knjigo na podlagi nepravnomočne odločbe izdane v komasacijskem postopku, ki je do uveljavitve ZKZ/96 tehnično dokončan in so udeležencem izdane nepravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
ZPP (1977) člen 352, 354, 354/2, 368. ZDR člen 59. SKPG člen 44, 44/1, 44/1-2.
regres za letni dopust - pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta - zaposlitev pri novem delodajalcu
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan za plačilo regresa za letni dopust, čeprav se je delavec v istem koledarskem letu zaposlil pri drugem delodajalcu in šele tam koristil letni dopust.
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
ZPPSL člen 93, 93/1, 93, 93/1. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
predujem za stroške - položitev predujma
Sklepa o določitvi predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka ni mogoče preizkusiti, ker v njem ni bilo ocene, za katere stroške se predvideva, da bodo nastali do začetka stečajnega postopka in ni bilo tudi opredeljeno, njihovo ovrednotenje.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.