Izrek v sodbi, da je bil obdolženec nosilec obrti in da preživnine ni plačeval, čeprav je prejemal finančna sredstva, je nepopolen, saj ne vsebuje navedbe tistih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da se je obdolženec, ki je bil objektivno sposoben preživnine plačati, plačilu teh obveznosti izognil.
Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja
Če je občina dala stanovanje, ki je v zasebni lasti v uporabo, to ne pomeni, da je bila v dobri veri, da je stanovanje njeno in da je zato po poteku določene dobe postala lastnica stanovanja na podlagi priposestvovanja. Imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju od občine ne more zahtevati odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
umik zasebne tožbe - domneva o umiku - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - vrnitev v prejšnje stanje
Ker zasebni tožilec ni prišel na narok kljub temu, da je bil v redu povabljen, svojega izostanka z naroka pa tudi ni predhodno opravičil, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da sta izpolnjena elementa zakonske domneve iz prvega odstavka 58. člena ZKP - da je zasebni tožilec zasebno tožbo umaknil. Zasebni tožilec je dne 8.12.1999 (torej istega dne, kot se je vršil narok) sodišču prve stopnje poslal dopis s predlogom za preklic naroka "zaradi neodložljive obveznosti direktorja". Navedeno vlogo zasebnega tožilca je sodišče prejelo naslednjega dne (9.12.1999), to je že po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker pa v vlogi (iz katere niti ni razvidno, kdo je direktor) "neodložljiva obveznost direktorja" ni opredeljena oziroma pojasnjena, je sodišče prve stopnje tudi ni moglo šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (člen 58/II ZKP).
Pri presoji, ali je tožena stranka kot kupec res izgubila pravico sklicevati se na napake zaradi zamude rokov, je odločilnega pomena tudi dejstvo, ali je bila prodajalcu napaka znana, ali mu ni mogla ostati neznana.
postavitev skrbnika ali zastopnika - sporočitev dolžnikovega naslova - zavrženje tožbe
Sodišče ne sme zavreči tožbe iz razloga, da tožeča stranka ni sporočila točnega naslova tožene stranke, dokler ne odloči o predlogu tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno, ko se je ob izreku obsodilne sodbe obdolžencu oprlo na izpovedbi obeh prodajalk, zaposlenih v oškodovani trgovini, od katerih je ena obdolženca zasačila pri storitvi kaznivega dejanja, druga pa si je zapisala registrsko številko osebnega avtomobila, s katerim se je odpeljal. Pritožbo obdolženca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZZKat člen 22, 22/1, 32, 32/3, 22, 22/1, 32, 32/3. ZZK člen 24, 24/1, 24, 24/1.
raba
Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195/2, 195, 195/1, 195/2. ZOR člen 313, 436, 436/1, 313, 436, 436/1.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - odstop terjatve s pogodbo - cesija - vračunanje obresti in stroškov
Zavarovalnici (ki ni stranka v postopku) kot prevzemniku med pravdo odstopljena terjatev po pogodbi št. 223/97-1-155 je na dan 31.10.1997 znašala 2,719.253,37 SIT, medtem ko je bila obsojena na plačilo v prid prevzemniku terjatve (po primarno uveljavljenem zahtevku banke kot tožeče stranke pravilno upoštevajoč t.i. relevančno teorijo in določbe 195. člena ZPP/77) le zneska 2,435.782,56 SIT kot glavnice. To pa je odraz pravilnega upoštevanja toženkinih delnih izpolnitev njenih obveznosti (v skupnem znesku že plačanih 580.000,00 SIT), vračunanih v skladu s pravili iz določbe 313. člena ZOR.
Določba prvega odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih j kogentne narave, zato pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven (četrti odstavek 399. člena ZOR). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko je le to ocenilo, da gre v obravnavanem primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanji za navidezno pogodbo. Že iz razlogov v sodbi sodišča prve stopnje je razvidno, da sta obe pravdni stranki izpovedali, da dejansko ni šlo za nakup oziroma prodajo stanovanj, temveč za posojilo tožnika toženki. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki veljavno sklenili posojilno pogodbo. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ne more slediti trditvam tožeče stranke, da je šlo za fiduciaren pravni posel.