Ker je sodišče prve stopnje pravilno poučilo obdolženca ob razglasitvi sodbe o njegovi pravici do pritožbe ter dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, je potrebno šteti, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, ker pritožbe v navedenem roku ni napovedal ter je bilo zato potrebno njegovo pritožbo zoper sodbo zavreči kot nedovoljeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20959
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
oprostitev - kaznivo dejanje - tatvina
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obdolženca obtožbe oškodovanca kot tožilca, da je brez dovoljenja posekal in si protipravno prilastil večjo količino lesa.
Njegov zagovor, da je oškodovanec kot tožilec sam odkazal les preko dovoljenih količin, so potrdile tri zaslišane priče, njihove trditve pa so posredno potrjene z ugotovitvijo izvedenca gozdarske stroke, da je bilo oškodovancu kot tožilcu plačana bistveno večja količina hlodovine, kot bi jo bilo mogoče pridobiti iz zakonito odkazanih dreves za sečnjo. Pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.
Na odločitev o stroških nepravdnega postopka ne more vplivati dejstvo, da se je predlagajoča stranka odločila za sprožitev nepravdnega postopka po nasvetu ali napotilu nasprotnega udeleženca. Bistveno je, da je predlagatelj tisti, ki ima interes za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pokojne matere in je imel interes, da se mu takšen vpogled dovoli, zato je vložil predlog. Glede na določbo 2. odstavka 35. člena ZNP torej nosi stroške nepravdnega postopka predlagajoča stranka.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
ZTLR člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 12, 12/1, 12/1-2, 12, 12/1, 12/1-2.
predhodno vprašanje
V odškodninski pravdi zaradi pobiranja sadja je treba predhodno ugotoviti čigavo je drevo oz. na čigavem zemljišču je rastlo. Solastninsko vprašanje je predhodno vprašanje.
Ker je tožeča stranka v zahtevanem roku za popravo tožbe dejansko tožbo popravila in jo pravočasno poslala sodišču, je zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP nezakonito.
Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.
Ob ugotovljenem ravnanju toženke in njenega bivšega moža je očiten interes obeh za koristi njune skupne družbe. Za vsa dejanja v škodo tožnikove posesti je zato podana pasivna legitimacija toženke.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
ZIZ člen 13, 13/1, 17, 17/2-1, 13, 13/1, 17, 17/2-1.
izvršilni naslov
Sodba domačega sodišča je primeren izvršilni naslov in zato tudi v primeru, da je upnik tuj državljan, ni potrebno ugotavljati vzajemnosti pri izvrševanju sodnih odločb med državo, katere državljan je upnik in našo državo.