določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
ZPP člen 353, 353/1, 368, 498, 353, 353/1, 368, 498. ZDR člen 36, 36c, 36e, 36, 36c, 36e.
ukinitev delovnega mesta - združitev delovnega mesta z drugim delovnim mestom - trajno presežni delavec
Dejstvo, da je bilo delovno mesto tožnice "združeno z drugim delovnim mestom", še ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi tožničinega delovnega mesta oz. da ni prišlo do zmanjšanja posameznih nalog, ki jih je pri tem opravljala tožnica. Tudi v primeru ukinitve nekega delovnega mesta to še ne pomeni, da so ukinjene oz. v organizaciji nepotrebne vse naloge in opravila, ki so vezana na to delovno mesto. Celo običajno je, da nekatera od opravil določenega delovnega mesta, ki je sicer formalno ukinjeno, ostanejo potrebna še naprej in sicer v istem ali manjšem obsegu, ali da celo ostanejo potrebna vsa opravila, vendar v manjšem obsegu, lahko pa pride zgolj do situacije, da delodajalec delovni proces organizira drugače, zaradi česar je potrebno tudi drugačno oblikovanje delovnih mest.
Za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da so mokre stopnice nevarna stvar, je treba ugotoviti predvsem, s kakšnim materialom so stopnice obložene. Šele takšna ugotovitev namreč nudi podlago za ugotovitev, ali taka obloga, če je mokra predstavlja povečano nevarnost padcev pri običajni pazljivosti, kljub dejstvu, da imajo stopnice na robu proti drsni plastični trak. Šele tako bo mogoče ugotoviti ali mokre stopnice, obložene s takšnim materialom povzročijo zdrs pri običajni pazljivosti (normalni hoji), čeprav imajo dodatno proti drsno zaščito.
V spor o deležu zakonca na skupnem premoženju sodišče upošteva tudi okoliščino, da je žena v celoti preživljala moža v času njegove nezaposlenosti in v tem času tudi sama preživljala oba otroka pravdnih strank.
V primeru, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu sodne takse (to je storil šele v pritožbenem postopku), pa se po 3. odstavku 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o sodnih taksah izterja le kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.
ZZZDR člen 128, 128. ZOR člen 112, 112/1, 308, 308/1, 112, 112/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/8, 55, 55/8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - izpodbojnost pogodbe
V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
O predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka sodišče prve stopnje odloča na podlagi dejstev, na katere se opira tožbeni zahtevek. Če so ta v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožnik sam, ali z dejstvi, k so splošno znana, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine preživnine pravilno upoštevalo tako potrebe otroka, kot tudi zmožnosti obeh staršev. Kljub temu, da ima tožnica nekoliko boljšo plačo (približno 15.000,00 SIT več), je pravilno ovrednotilo tožničino vsakodnevno skrb za mladoletnega sina in določilo da vsaka od pravdnih strank za preživljanje prispeva polovico. Na višino preživnine ne vpliva dejstvo, da drugi sin pravdnih strank, ki je polnoleten, živi skupaj s tožencem. Starši so namreč v skladu z določbo 1. odstavka 123. člena ZZZDR dolžni preživljati svoje otroke po polnoletnosti le, če se ti redno šolajo.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.
ZIZ člen 13, 13/1, 17, 17/2-1, 13, 13/1, 17, 17/2-1.
izvršilni naslov
Sodba domačega sodišča je primeren izvršilni naslov in zato tudi v primeru, da je upnik tuj državljan, ni potrebno ugotavljati vzajemnosti pri izvrševanju sodnih odločb med državo, katere državljan je upnik in našo državo.
Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.