sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
O predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka sodišče prve stopnje odloča na podlagi dejstev, na katere se opira tožbeni zahtevek. Če so ta v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožnik sam, ali z dejstvi, k so splošno znana, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - nedopustnost izvršbe - poslovanje dolžnika
Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve.
V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).
Ne gre za nova dejstva in dokaze, ki naj bi se nanašali na tožnikovo pridobivanje dohodka v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerih bi tožena stranka lahko zahtevala obnovo postopka, če je bilo že v času sojenja znano, da je bil tožnik v času, ko je trajal spor, zaposlen pri drugem delodajalcu.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl.
ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena.
Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZOR člen 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5, 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5.
pogodba o delu - ugovor nekakovostne storitve - litispendenca
Ugovor tožene stranke, češ da je tožeča stranka toženi v zvezi z opravljenimi deli povzročila škodo, je samostojni zahtevek tožene stranke proti tožeči, ki bi ga tožena stranka morala uveljaviti bodisi s pobotnim ugovorom (v tem primeru bi bil takšen ugovor samostojni izključevalni ugovor) bodisi z nasprotno tožbo (prim. 5. odst. 620. čl. zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je tako postopalo pravilno, ko se je omejilo na presojo o zavarovanju edine uveljavljene nedenarne terjatve, tj. oblikovalnega dela tožbenega zahtevka, za katerega pa zavarovanje uveljavitve, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ni potrebno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Vendar zanje ne predlaga nobenih dokazov. Ugovor je zato neutemeljen.
Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
V primeru, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu sodne takse (to je storil šele v pritožbenem postopku), pa se po 3. odstavku 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o sodnih taksah izterja le kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.