Določbo 73. člena ZTLR je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, katero je prvenstveno naravnano na varovanje obstoječe dejanske oblasti nad stvarmi. Ni utemeljeno zaradi specifičnega posestnega "status", ki ga daje 73. člen tistim dedičem, ki dejanske oblasti nad stvarjo nimajo (in prav zato, ker je nimajo), odrekati varstva tistemu, ki je imel tako pred zapustnikovo smrtjo kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in mu to posest v njeni dotedanji vsebini in intenziteti celo onemogočati. Iz povedanega izhaja, da gre v razmerju med dedičem, ki ima le posest po 73. členu ZTLR in med dedičem, ki ima hkrati stvar tudi v dejanski oblasti, slednjemu (močnejše) posestno varstvo. S svojo odločitvijo, ko je v škodo močnejše posesti zavarovalo šibkejšo, pa je prvostopno sodišče tudi kršilo tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti ter pravico do nedotakljivosti stanovanja, katera je opredeljena kot posebna človekova pravica v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti (35. in 36. člen Ustave).
stroški - odškodnina - povrnitev stroškov - nepravdni postopek
V denacionalizacijskem postopku določanje odškodnine je treba o povrnitvi stroškov postopka odločiti po pravilu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine člen 3, 5, 6.
obveznost plačevanja RTV naročnine - odjava, prenehanje dejavnosti
Postopek odjave sprejemnika toženčeve bivše žene je bil izveden v skladu z določbami pravilnika, toženec pa TV sprejemnika, za katerega je prevzel imetništvo, ni odjavil.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica navaja v ugovoru dejstva, ki se nanašajo na njen socialni položaj, ta pa ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka, četudi bi se izkazala za resnična. Ugovor zato ni obrazložen.
ZPPSL člen 37, 37/1, 59, 59/3, 37, 37/1, 59, 59/3. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep - pritožba - prisilna poravnava
V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je dolžnik navedel dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze, zato se sodišče v samo vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati. Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, in sicer sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
pogodba o delu - odgovornost za napake - jamčevanje za napake
Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.
Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.
ZIZ člen 21, 21/1, 23, 23/3, 21, 21/1, 23, 23/3. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - zapadlost terjatve - zapadlost - zamudne obresti - določenost zahtevka
Izjava o zapadlosti terjatve v smislu 3. odst. 23. čl. ZIZ je pogoj za izdajo sklepa o izvršbi glede glavnice. Za ugoditev obrestnemu delu zahtevka pa mora upnik določno navesti, od katerega datuma terja obresti za posamezne račune (prim. 1. odst. 180. čl. ZPP). Ker upnik niti v pritožbi ni navedel določnega datuma zapadlosti terjatve (trdi le, da so vse fakture "...zapadle že dve leti"), niti predložil kakšnih dokazil o zapadlosti, ni izkazal datuma zapadlosti terjatve, zato s sklepom o izvršbi tudi ni bilo mogoče ugoditi obrestnemu delu njegovega zahtevka.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti.
Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega.
ZZZDR člen 128, 128. ZOR člen 112, 112/1, 308, 308/1, 112, 112/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/8, 55, 55/8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - izpodbojnost pogodbe
V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
ZPPSL (1989) člen 64. ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 3, 8, 8/12, 13.
nagrada stečajnemu upravitelju
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o njegovem predlogu za odmero nagrade in povračilo stroškov ni imelo podlage v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur.l. RS, št. 37/94). Po 13. čl. citirane odredbe se nagrade upraviteljem prisilne poravnave in stečaja po merilih iz te odredbe določajo le v tistih postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novega ZPPSL (Ur.l. RS, št. 67/93). Predmetni stečajni postopek se je začel in se vodi po določilih prejšnjega ZPPSL (Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Po 64. čl. ZPPSL/89 ima stečajni upravitelj pravico do nagrade za delo in povračilo nujnih stroškov, ki mu ju določi stečajni senat. Tako določena nagrada ne predstavlja mesečne akontacije nagrade za delo, ki bi se poračunala ob zaključku postopka, kot to sedaj ureja zgoraj citirana odredba (drugi odst. 8. čl. v zvezi s 3. čl. odredbe) in 83. čl. ZPPSL/93.