Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
Ker pritožnik ni stranka oziroma taksni zavezanec, nima pravice vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (smis. uporaba 1. odst. 365. člena ZPP/99).
ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 2, 3, 4.
nagrada stečajnega upravitelja
Merila za odmero nagrade stečajnemu upravitelju so na podlagi 83. člena ZPPSL določena z Odredbo o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95, v nadaljevanju Odredbo). Uporabljajo se tako, kot se glasijo, upoštevajoč izhodiščno merilo, kar je velikost razdelitvene mase (glej prvi odstavek 3. člena Odredbe).
Predlaganega zneska v višini 1.856.783,15 SIT stečajni upravitelj v predlogu (redna številka 148 spisa) ni specificiral. Navedel je le podlago zanj v 5. točki 2. člena in 4. členu Odredbe. Glede tega dela njegovega zahtevka je sodišče prve stopnje navedlo, da je merilo iz 5. točke 2. člena Odredbe in dejstva v skladu s 4. členom Odredbe že upoštevalo pri 10% povečanju po 1. točki 2. odstavka 3. člena Odredbe. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni v nasprotju s predpisanimi merili, saj je za primer iz 4. člena Odredbe uporaba 2. odstavka 3. člena Odredbe izrecno določena; drugačen način upoštevanja merila iz 5. točke 2. člena Odredbe pa v sami Odredbi tudi ni predviden.
Opravljanje odvetniških storitev pri vodenju pravd med stečajnim postopkom se lahko namreč pri odmeri nagrade stečajnemu upravitelju upošteva le v skladu s 4. členom Odredbe, torej v okviru odmere po 2. odstavku 3. člena Odredbe (takšno je tudi stališče s posvetovanja sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji v dneh 28.11.1996 in 29.1.1997, objavljeno v reviji Podjetje in delo, številka 3-4/97, in pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 19.6.1997, objavljeno v Pravnih mnenjih, št. I/97).
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Direktor javnega zavoda, ki opravlja tipične poslovno vodstvene in zastopniške naloge, nima statusa uradne osebe. Javni zavod, opravlja javno službo in samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljuje splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo soglasje k imenovanju direktorja, ne pomeni, da je s tem direktor zavoda pridobil tudi lastnost uradne osebe.
Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20624
KZ člen 111, 111/1, 112, 112/6, 111, 111/1, 112, 112/6.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče druge stopnje je izdalo zavrnilno sodbo v zvezi z dvema kaznivima dejanjema, za kateri je kazenski pregon absolutno zastaran.
Nov krivdorek pa je izreklo za nadaljevano kaznivo dejanje, v okviru katerega sta dve dejanji tudi absolutno zastarani in ju je zato iz novega krivdoreka izpustilo.
dokazovanje - dokazno breme - delno plačilo terjatve - pripoznava dolga
Če dolžnik kaj plača na račun upnika, se šteje, da je pripoznal svoj dolg. Vendar pa mora iz plačila vendarle izhajati, da pripoznava določen dolg, dolg po določenem računu.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21219
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 23, 23/1, 23, 23/1.
tatvina - predhodno vprašanje - priposestvovanje
Zaradi ugotovitve elementa kaznivega dejanja tatvine - tuja stvar - bo moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje, rešiti vprašanje priposestvovanja zemljišča, na katerem je obdolženec posekal 15 dreves. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa kot dobre vere, za priposetvovanje zemljišča s strani obdolženca.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Pritožbena navedba, da upniku ni bilo vročeno obvestilo o neuspešnem rubežu, ne drži, saj je bil njegov pooblaščenec navzoč na neuspešnem rubežu dne 26.5.19..; prav tako pa je bil (istega dne) tudi poučen, da lahko v roku 3 mesecev predlaga ponovni rubež, ker bo sicer sodišče izvršbo ustavilo. Tako mu dejstvo, da je bil rubež neuspešen, ni moglo ostati neznano.
Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni glede zastaralnih rokov, sodišče na podlagi določbe 3. čl. KZ uporabi zakon, ki določa krajše zastaralne roke, ker je ta za storilca milejši.
Pogojno obsodbo z dodatnim pogojem, katerega obsojeni ne izpolni je mogoče preklicati in kazen izreči le po izteku leta dni po preteku preizkusne dobe.
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.
Dejstvo, da se obdolženka ni prepričala ali je prednostna cesta pri njenem vključevanju nanjo s stranske ceste prosta je v vzročni zvezi z nastalo posledico kljub nekoliko hitrejši od dovoljene vožnje oškodovanca saj je to, ob dejstvu, da ga je mogla pravočasno zaznati, pričakovati.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča
Če dokazani oškodovančevi kršitvi cestno prometnih predpisov nista v vzročni zvezi s prometno nezgodo, ki je nastala zaradi obdolženčeva izsiljevanja prednosti, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
Ker taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, se mu zaračuna in izterja kazenska taksa v višini 10% od dolžne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST).
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Za obstoj kaznivega dejanja tatvine ne zadostuje zgolj to, da je obdolženi les posekal in si ga s prodajo prilastil, obstajati mora tudi njegova zavest o protipravnosti njegove prilastitve.