sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je med pravdo umrl, sodišče pa je izdalo sodbo, ki se glasi proti njemu. S tem je izdalo sodbo proti neobstoječi stranki in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda
Toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje, saj je sledil šele po določenem času in je bila zato pretrgana vzročna zveza med zatrjevanim tožnikovim izzivanjem in toženčevim udarcem.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - pooblaščenec
Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.
Upnik s pritožbeno trditvijo, da rubež ni bil uspešen, ker dolžnik ni bil naslovu, kjer je bil rubež poskušen, zmotno meni, da je pogoj za uspešnost rubeža dolžnikova navzočnost pri njem. Rubež se namreč po 4. odst. 82. člena ZIZ lahko opravi tudi v odsotnosti dolžnika. Upnik namreč lahko ponoven rubež predlaga kjerkoli, kjer bi bilo najti dolžnikove stvari oziroma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti (primerjaj 1. in 2. odst. 83. člena ZIZ) in ne le na dolžnikovem naslovu.
denarna odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Morebitni strah za izid zdravljenja poškodb, kot sta udarnina levega ramena in leve strani prsnega koša, v nobenem primeru ne predstavlja objektivne podlage za uvrstitev tovrstne škode med pravno priznane škode.
Dolžnik ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zato mora izpolniti svojo obveznost po izvršilnem naslovu.