V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba razveljavilo in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Na upnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, zato je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in dolžničin ugovor zavrnilo.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor po izteku roka
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predviden ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve; v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor dolžnika - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Vendar pa je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz vsebine dolžnikovega ugovora izhaja, da z upnikom še nista sklenila izvensodne poravnave glede plačila obveznosti po pravnomočni sodni odločbi, saj sta šele v fazi dogovarjanja. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi (že) sklenjene izvensodne poravnave (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.