NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090305
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1. URS člen 14, 22, 23, 25, 33, 69, 158. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/3, 47, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 53/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 334, 342, 342/5, 350, 350/2, 351, 351/2. ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 342/5. OZ člen 34, 34/2, 35, 92. ZOR člen 47. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. SZ člen 12. SZ-1 člen 18. SPZ člen 105, 105/4. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-5.
pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - družbena lastnina - predmet pogodbene obveznosti - dopustnost pogodbenega predmeta - nedopusten predmet pogodbe - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi - načelo prepovedi zlorabe pravic - prijava izločitvenih pravic - kvalificirana protipravnost - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - umik pritožbe
Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
sprememba sodne poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - sprememba stikov - razširitev stikov - obiskovanje osnovne šole - določitev stikov med počitnicami - izvajanje starševske skrbi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca - konfliktnost med starši - selitev matere - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - stroški prevoza - povrnitev stroškov postopka - stroški v nepravdnem postopku
Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, kot da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Prvenstvena rešitev naj bo skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 42.
delitev nepremičnine v solastnini - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dedičem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - nadaljevanje postopka - prekluzija v nepravdnem postopku
Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00089953
SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 254, 254/3.
razdružitev solastne nepremičnine - rok za izplačilo - vrednost solastnega deleža - pritegnitev izvedenca gradbene stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - zloraba psihoaktivnih snovi - odklanjanje zdravljenja - agresija - ogrožanje življenja in zdravja - resno ogrožanje drugih - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje.
DZ člen 138, 138/3, 140, 140/2, 141, 141/1, 141/2, 141/5.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - načelo otrokove koristi - konfliktnost med starši - potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - obseg stikov - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Postopek je pokazal, da je eno od očetovih vodil izključevanje matere iz njene starševske vloge. To pa znižuje njegove sposobnosti odločanja v korist otrok.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 74/1, 75. DZ člen 264, 265.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - demenca - parkinsonova bolezen - psihofizično stanje - potrebno varstvo in nadzorstvo - dolgotrajna oskrba - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - prostorska stiska - prostorska zasedenost - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - skrbništvo nad odraslo osebo - začasni skrbnik
Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089932
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - grozeča težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - ogled - pridobitev gradbenega dovoljenja
Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00089990
DZ člen 161, 162, 162/1-1, 162/2, 174, 174/1, 175, 175/1, 184, 184/1. ZPP člen 355, 355/1, 365, 365-3.
namestitev otroka v zavod - korist mladoletnega otroka - odvzem mladoletnega otroka - soglasje staršev - obrazloženost odločbe - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - skrb za mladoletne otroke - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - napačna uporaba materialnega prava
Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala. Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok.
razmerja med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetno izkazana nevarnost - odtujevanje otroka - pravica do svobode gibanja - primernost in sorazmernost ukrepa - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zatrjevanih oz. domnevnih groženj očeta, da bo otroka spet odpeljal, mati ni konkretizirala. Kaj naj bi se nenadoma spremenilo, kar naj bi povzročilo domnevno ogroženost obeh otrok, mati niti ne pojasni. Predlog je vložen očitno kot obramba proti očetovemu predlogu za spremembo veljavnih stikov med materjo in otroki v smeri njihove omejitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091006
DZ člen 7, 134, 134/4, 141, 141/1, 141/2, 141/7. ZPP člen 253, 253/2, 254, 254/3, 340, 341. ZNP-1 člen 42.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dodelitev otroka očetu - varstvo koristi otroka - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do stikov otroka s starši - izvajanje stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - strokovna pomoč - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ne le ali nasprotna udeleženka onemogoča stike otroka s predlagateljem, ampak je tudi ocenjevalo, ali bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal, prav tako je pri tem ocenjevalo še, ali je na tak način mogoče varovati otrokovo korist.
Nikakor pa nima starš kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mino dogovora z drugim staršem, pravice odločati kdaj in na kakšen način se bodo stiki izvajali in pri tem drugega starša zgolj obveščati, da se stik zaradi bolezni ne bo izvedel, za več informacij pa se naj slednji obrne na otrokovega zdravnika.
DZ člen 189, 190, 196, 197. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 328.
nova odmera preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - nastop polnoletnosti - aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino - materialne in pridobitne zmožnosti - primerjava neto dohodkov obeh staršev - dohodki od nepremičnine - večje potrebe otroka - največja korist otroka - povprečni življenjski stroški - porazdelitev preživninskega bremena - skupno starševstvo - način plačevanja preživnine - način izvrševanja odločbe - vsebina izvršilnega naslova - diskrecijska pravica sodišča - bančni račun - preživnina v naravi - kritje rednih in izrednih stroškov - selitev - žepnina - namen plačila - prostovoljna izpolnitev obveznosti - otroški dodatek - dodelitev štipendije - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - ortodontsko zdravljenje - nujni stroški zdravljenja - dejanski stroški - prepričljiva dokazna ocena - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - očitna računska pomota
Spremembo preživnine lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena.
Po splošnem pravilu se preživnina za mladoletnega otroka običajno nakazuje na bančni račun otrokovega zakonitega zastopnika (torej starša, pri katerem otrok prebiva). Pri preživnini za polnoletno osebo pa se preživnina nakazuje neposredno upravičencu.
V primerih skupnega starševstva se preživnina praviloma nakazuje tistemu od staršev, ki je z otrokom več časa. Starša se sicer lahko sporazumno dogovorita, da se preživnina nakazuje neposredno na otrokov bančni račun, če je to v korist otroka. Sodišče ima diskrecijsko pravico pri odločanju o načinu izpolnjevanja preživninske obveznosti, vendar mora vedno slediti načelu koristi otroka. Ključno je, da je vsak primer individualno obravnavan glede na okoliščine in potrebe otroka ter zmožnosti staršev, pri čemer je vodilo vedno korist otroka.
Žepnina je običajno namenjena osebnemu razpolaganju otroka in predstavlja manjši denarni znesek, ki ga otrok lahko porabi po svoji presoji za osebne potrebe (npr. nakup sladkarij, iger, oblačil po lastni izbiri itd.). Preživnina pa pokriva vse življenjske stroške otroka, vključno s hrano, stanovanjem, obleko, izobraževanjem, zdravstvom, prevozom, rekreacijo in kulturnimi dejavnostmi. Ključno je, kakšen je namen izvedenega plačila in kaj je bilo dogovorjeno ali določeno v izvršilnem naslovu (sodna odločba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis). Le če je bilo določeno oz. izrecno dogovorjeno, da se preživnina plačuje na otrokov bančni račun, bi takšno plačilo veljalo kot izpolnitev preživninske obveznosti. Če se plačilo izvaja izven okvira dogovora, gre za prostovoljno dajatev, ki ne nadomešča preživninske obveznosti. Žepnina ni oblika izpolnjevanja preživninske obveznosti. Starš, ki neposredno skrbi za otroka, mora biti tisti, ki upravlja s preživninskimi sredstvi in jih porabi za otrokove življenjske potrebe. Če preživnina ni določena tako, da se plačuje na otrokov račun, plačilo na ta račun torej ne izpolnjuje obveznosti.
DZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 171/5. ZPP člen 313.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - preventivni ukrepi - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odvisnost od alkohola - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - določitev paricijskega roka v izreku sodbe - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izpolnitev denarne dajatve - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti
Za odločitev sodišča o obročnem načinu plačevanja ni zakonske podlage, lahko pa je to naknadni dogovor med roditeljema.
Mesečni toksikološki testi za ugotavljanje uživanja alkohola, ki bi se na štiri mesece pošiljali CSD, niso primeren način opravljanja nadzora nad izvajanjem starševske skrbi očeta oziroma ni jasna njihova funkcija. Nadzorovanje izvajanja starševske skrbi s periodičnim (4 mesečnim) pošiljanjem toksikoloških testov na alkohol CSD že pojmovno ne ustreza cilju takega nadzora, ki niti ni konkretno opredeljen.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00090830
SPZ člen 77, 77/2. ZKN člen 16, 16/1, 16/2, 16/5.
meja - ureditev meje v sodnem postopku - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - urejena meja
Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, je napačno.
razmerja med starši in otroki - vrtec - menjava vrtca - vključitev otroka v vrtec - nadomestitev soglasja - nadomestitev soglasja starša
Dejanska nastanitev otroka pri materi še ne pomeni, da lahko mati samovoljno odloča o zadevah v zvezi z otrokom, še zlasti pa ne o tistih, o katerih že obstaja dogovor med obema roditeljema.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - zaznamba pravnega dejstva - začasni skrbnik - varstvo premoženja
ZNP-1 in DZ določata dva zaščitna ukrepa za varstvo premoženjskih interesov osebe za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo. Prvi je zaznamba dejstva uvedbe postopka v javno knjigo, ki se vodi glede posameznega premoženja. Oseba, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, še vedno lahko razpolaga s premoženjem in se do postavitve pod skrbništvo tudi domneva, da ima polno voljno sposobnost. Ukrep vsakršne prepovedi odsvojitve in obremenitve pa bi lahko bil tudi v nasprotju z njenimi premoženjskimi interesi. V takšnih primerih oseba lahko potrebuje nekoga, ki bo zagotovil uveljavitev njenih premoženjskih pravic. To vlogo je zakonodajalec za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo namenil začasnemu skrbniku.
Predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po določbah ZIZ v tem postopku ne pride v poštev oziroma ni utemeljen.
nujni odvzem otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - rejniška družina - rejniška dejavnost - pogoji za opravljanje dejavnosti - osebna primernost - sklep o izboru - največja korist otroka - razširitev stikov - primernost staršev - ohranitev čustvene vezi - odtujevanje otroka
V skladu z določbo 14. člena ZIRD lahko sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvu (tudi) k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti ter soglaša s takim izvajanjem rejništva. Sodišče upošteva oceno pristojnega CSD o primernosti osebe za izvajanje rejniške dejavnosti; izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi pa se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
ZNP člen 119. ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 216.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - predmet delitve - ocena vrednosti predmeta delitve - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - dejansko stanje v naravi - stavbno zemljišče in stavba - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - nedopustna pritožbena novota - pavšalne pritožbene navedbe
Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - odločanje o stroških po prostem preudarku - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški iz sredstev sodišča - premoženjsko in finančno stanje stranke - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - solastni delež na stanovanju - oddaja nepremičnine v najem - soglasje solastnika - dejanske ovire - ogroženo preživljanje - odlog plačila
Stroški postopka bi se torej (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja, oziroma da jih ima, vendar po plačilu stroškov postopka ne bi zadoščala za njeno preživljanje.