ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b-2, 145b-3, 145č. ZDen člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/10. ZNP člen 40, 40/1, 42, 139. ZPP člen 286-b, 286b/1, 300, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365-2.
vrnitev gozda - odškodnina - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev - zavezanec za plačilo odškodnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nepravdni postopek - stroški postopka - vrnitev premoženja - stroški nepravdnega postopka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ZIKS
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana. Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč.
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018 že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084329
ZPP člen 13, 206, 206/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - stanovanjska soseska - skupno pripadajoče zemljišče - zelenica - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanizem - prostorski akti - zazidalni načrt - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - trditveno in dokazno breme - vzdrževanje pešpoti
Bistveno je, da so bile poti načrtovane predvsem kot povezava med javno cestno mrežo in atrijskimi hišami, kar kaže na namen posebne organizacije naselja z izločitvijo voznega prometa iz stanovanjskih karejev ter njegovo omejitvijo na obrobje, pri čemer je notranjost kareja namenjena pešcem. Tudi če med njimi ne gre le za stanovalce soseske, temveč pot uporabljajo tudi občasni sprehajalci, to ne spremeni položaja zelenic kot skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam obravnavane soseske.
ZPND člen 2, 3, 19, 21, 22a. URS člen 22. ZNP-1 člen 5. ZPP člen 286b.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - dokazni standard - pravica do sodelovanja v postopku
Pravica udeležencev do sodelovanja v postopku, ki zajema tudi pravico do izjave oz. do kontradiktornega postopka, je res osrednja procesna pravica, predvidena v členu 5 ZNP-1, kot pritožbi pritrjuje pritožbeno sodišče, vendar je bila v obravnavanem primeru v celoti in dosledno spoštovana kljub posebnostim v postopku, izvedenem po določbah ZPND. Spoštovanje 5. člena ZNP-1 tudi ne pomeni, da ima udeleženec absolutno pravico do izvedbe predlaganih dokazov - sodišče lahko njihovo izvedbo zavrne, če ima sprejemljiv razlog, ki je tudi ustavnopravno dopusten. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče, ko ni izvedlo po nasprotni udeleženki predlaganih in v pritožbi izpostavljenih dokaznih predlogov.
Pritožnica takšne odločitve na samem naroku ni grajala, čeprav bi jo lahko, glede na to, da sta glede na sprejeti sklep sodišča o zaključenem dokazovanju bila nasprotna udeleženka in njen pooblaščenec seznanjena, da ti dokazi niso bili izvedeni (člen 286b ZPP), zato se v pravnem sredstvu na to postopkovno kršitev ne more več sklicevati. Ne glede na zapisano pa pritožbeno sodišče dodaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo. Ni slediti pritožbeni graji, da sodišče v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov za neizvedbo omenjenih dokazov - citirana točka obrazložitev, ki ni pavšalna, vsebuje.
odmera preživnine - sprememba preživnine - spremenjene razmere - znižanje preživnine - trditveno in dokazno breme - otrokove potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - stroški za vrtec - splošno znana dejstva - minimalna plača - odplačilo kredita - režijski stroški
Z izvršilnim naslovom določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Določanje preživnine - pa naj gre za prvo odmero ali pa za odločanje o njeni spremembi - ni matematični obračun, saj stroški preživljanja iz meseca v mesec variirajo, pojavljajo se lahko različni nepredvideni izdatki ipd. Zato je vsako določanje preživnine predvsem ocena in vrednotenje.
Splošno znano dejstvo je, da z odraščanjem otroka stroški z njegovim preživljanjem praviloma naraščajo.
Znižanje preživnine ni v korist otroka, zato v postopkih za znižanje preživnine ne veljajo procesne dobrote, ki se sicer uporabljajo v družinskih postopkih, kadar se odloča o pravicah in koristih otrok (npr. pritožbene novote, ugotavljanje dejstev in izvajanje dokazov po uradni dolžnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085161
ZVEtL-1 člen 19, 20. OZ člen 82, 82/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - priposestvovanje - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - izvedba dokazov
Ker zaradi neupoštevanja pravil o razlagi spornih pogodbenih določb niso bili izvedeni dokazi, predlagani za ugotovitev vsebine pogodbe, je podan dvom o pravilnosti ugotovitev, ki so bile podlaga za odločitev o posameznih in skupnih delih stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - nove navedbe - prekluzija - prostorski akt
Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.
DZ člen 143, 143/2, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - doječa mati - konfliktnost med starši - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - odvzeta možnost obravnavanja - enotna sodna praksa - narok - začasna preživnina
Če sodišče v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pridobi mnenje CSD in nanj opre odločitev, mora z njim seznaniti udeležence postopka, jim dati možnost, da se do njega opredelijo, nato pa na morebitne pravno pomembne pripombe zoper mnenje obrazloženo odgovoriti. Če je za odgovor na pripombe in presojo ogroženosti otroka treba opraviti narok in izvesti dodatne dokaze, mora storiti tudi to. Navedene zahteve izhajajo iz enotnih stališč sodne prakse.
Redni in dovolj pogosti stiki z nerezidenčnim staršem od najzgodnejše starosti so temelj zdravega razvoja otroka.
Tudi v nepravdnem postopku se namreč udeležencem postopka nalaga določena procesna skrbnost, ki je niti dejstvo, da sodišče ni vezano na predlog o načinu delitve niti dejstvo, da v obravnavanem postopku preiskovalno načelo ni v celoti izključeno, ne spremeni.
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 67/4. ZNP člen 35, 35/5, 37, 116. ZPP člen 181, 181/2, 185. ZIZ člen 273. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.
solastnina - upravljanje s stvarjo v solastnini - očiščenje kanalizacijskega jaška - posli rednega upravljanja - nujni posli - nujna vzdrževalna dela - soglasje solastnikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - sprememba predloga v nepravdnem postopku - pravovarstveni interes - prenehanje pravovarstvene potrebe za odločanje - stroški nepravdnega postopka - postopek za ureditev razmerij med solastniki - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški postopka
Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2. URS člen 19.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno zastopanje po odvetniku - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prisilni ukrep - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pravica do osebne svobode - temeljna jamstva poštenega postopka - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - načelo avtonomije volje strank - razrešitev skrbnika - posebno varstvo in skrb - nujnost in sorazmernost ukrepa - individualna ogroženost - duševna motnja - zdravstveno stanje - zdravstveni karton - zaslišanje priče
Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.
ZAgrS člen 2, 2/1, 7. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 2/2.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - sposobnosti biti stranka - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - pravno odločilna dejstva
Vpis agrarne skupnosti, ponovno vzpostavljene in organizirane na podlagi ZPVAS, v register agrarnih skupnosti, je pogoj za uporabo določb (tudi 7. člena) ZAgrS.
institucionalno varstvo odraslih - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - odklonitev - oseba z duševno motnjo - posebni varovalni ukrepi - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih
Sodišče prve stopnje je izbiro socialnovarstvenega zavoda opravilo izmed zavodov, ki imajo verificiran varovani oddelek. Tak zavod namestitve ne more odkloniti zaradi kadrovskih težav. Zaradi težav, ki jih pravzaprav izpostavljajo vsi zavodi (nezadostna opremljenost), ne sme priti do situacije, da ostane brez zaščite in varstva oseba, ki zaradi svoje duševne bolezni in motnje potrebuje tako varstvo.
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 49, 50, 50/1. ZPN člen 7.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - gradnja stavbe - nevpisana lastninska pravica - izvedensko mnenje - pogodba o prenosu nepremičnine - vsebina pogodbe - presoja veljavnosti pogodb - povezanost stavbe in zemljišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice po zakonu - kogentna določba - zmotna uporaba materialnega prava
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so sedanji etažni lastniki stavbe svoje kupoprodajne pogodbe sklepali v letu 1996, v času predpisane kogentne vezanosti stavbe in zemljišča, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo. Pravilno je navedlo, da je takrat veljal še ZPN, a ga je napačno uporabilo. ZPN je v 7. členu med drugim določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, prenese tudi lastninska pravica na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Šlo je za kogentno vezanost, saj morebitni drugačni pogodbeni dogovori ali odsotnost izrecnega dogovora o prehodu pravice na pripadajočem zemljišču ob prenosu pravice na stavbi te zakonske ureditve niso mogli derogirati. Če je do prehoda pravic na stavbi prišlo v času, ko je za pravice na pripadajočem zemljišču stavbe veljala kogentna akcesornost pravicam na stavbi, pridobitelj stavbe za pridobitev pravice na tem zemljišču ni potreboval posebnega pravnega naslova še za pridobitev ustrezne pravice na zemljišču (četudi tega ni bilo, je pravica na zemljišču nanj prešla po samem zakonu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
postopek za sodno ureditev meje - stroški postopka - nepravdni postopek - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih - stroški izvedenca
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - mnenje izvedenca - psihična bolezen - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ocena ogroženosti - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
vzpostavitev etažne lastnine - hodnik - namen in raba prostora - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - dostop do omrežja - telekomunikacije - električno omrežje - možnost dostopa do prostorov - splošni skupni del - nedovoljene pritožbene novote - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - gospodarsko poslopje - drvarnica
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor (manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju) pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z drvarnicami. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.