pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - izvedensko mnenje - urbanizem - grajeno javno dobro
Povsem enak ugovor kot pred sodiščem prve stopnje pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi v obravnavani pritožbi, pri čemer zgolj ponavlja svoje že podane navedbe in se z razlogi izpodbijanega sklepa vsebinsko ne sooči. Ne pojasni, zakaj naj bi bili zaključki sodišča prve stopnje napačni, njene pritožbene navedbe pa z razlogi izpodbijanega sklepa nimajo razumljivo izražene povezave. Na navedbe, ki jih pritožnica ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo, pritožbeno sodišče pa s temi razlogi v celoti soglaša.
DZ člen 6, 6/1, 7, 9, 142, 142/1, 173, 218. ZNP-1 člen 101.
posvojitev - posvojitev otroka - starševska skrb - odvzem starševske skrbi - privolitev starša v posvojitev - stiki otroka s staršem - omejitev stikov
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroci. V skladu z 218. členom DZ, ki določa pogoje za posvojitev otroka, ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
Otrok lahko stike z biološkim staršem ohrani tudi po posvojitvi, kot z osebo, s katero je družinsko povezan (prvi odstavek 142. člena DZ).
ZNP-1 člen 40, 55, 55/1, 55/2, 57, 57/3, 70, 70/1, 70/2. ZD člen 28, 142, 142/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka - prosti preudarek sodišča - odločanje o stroških po prostem preudarku - postopek po uradni dolžnosti - kritje stroškov iz sredstev sodišča - lastna sredstva - dedovanje - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
V drugem odstavku 70. člena ZNP-1 je določeno, da če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Ob upoštevanju slednjega, če sodišče ugotovi, da ima ta oseba sredstva in premoženje, se ti stroški ne krijejo iz sredstev sodišča, ampak jih je dolžna nositi oz. povrniti ta oseba, v korist katere se je vodil postopek (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - skrbništvo - pooblastilo za vložitev tožbe
Ker je bil sklep o postavitvi skrbnika, ki je v imenu tožnice vložil tožbo, razveljavljen, tako da sedaj tožnica, katere procesna sposobnost je močno vprašljiva, nima skrbnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do razrešitve vprašanja, ali tožnica potrebuje postavitev pod skrbništvo oziroma do postavitve skrbnika.
Razlogi izpodbijanega sklepa o tem, ali je med udeleženci prišlo do spora o velikosti deležev na parceli si medsebojno nasprotujejo, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in ga je moralo zato pritožbeno sodišče v tem obsegu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087221
ZNP-1 člen 9, 42, 155. ZPP člen 164, 189, 189/3.
zavrženje dela tožbe - litispendenca - o isti zadevi že vodi sodni postopek - delitev skupnega premoženja - delitev solastnine - delitev skupne nepremičnine - delitev v pravdnem postopku - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - vknjižba lastninske pravice - predlog za razdružitev in delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev
Ker že teče nepravdni postopek za razdružitev skupnega premoženja, ki vključuje tudi sporno nepremičnino, kasneje začeti pravdni postopek glede zahtevka za delitev te nepremičnine ni dovoljen.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pretekla raba zemljišča - izključna raba - namembnost zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - urbanistični red - javna pohodna površina - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe v pomenu ZVEtL-1.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zamuda zakonskega roka za vložitev zahtevka - dejanske ovire - za odločitev relevantne okoliščine - sklenitev zakonske zveze - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ne glede na to, ali so nasprotni udeleženci zanesljivo ali nezanesljivo vedeli, da ima pokojni še eno hčer, rok za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva ne more biti daljši ali celo neomejen. Pravice do izvora ni mogoče uveljavljati časovno neomejeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00087770
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 44, 44/3, 45, 52, 52/1, 53. ZNP člen 33, 33/2. ZDen člen 88. ZZK-1 člen 11, 11/2, 14, 14/3, 15b. SPZ člen 11, 11/2, 105, 105/5, 107, 107/1, 127a, 127b, 271, 271/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - lastninska pravica tretjih oseb na podržavljenem zemljišču - nedoločen in nejasen izrek - solastnina - vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo - povezane nepremičnine - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - ničnost upravne odločbe - prekinitev postopka - zakonita stavbna pravica - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - dobrovernost
Če gre za pripadajoče zemljišče k določeni stavbi, vpis solastnine v korist poimensko določenih predlagateljev na tem zemljišču ni mogoč.
URS člen 22. ZDZdr člen 2, 2-3, 30, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 40, 52, 53, 55, 55/2, 55/3, 68. ZPP člen 7, 8.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - izvedenec psihiatrične stroke - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pojem duševne motnje - zdravljenje v nadzorovani obravnavi
Pojem duševne motnje je pravni pojem, ki ga mora sodišče napolniti glede na strokovna pojasnila medicinske stroke, ker samo nima znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja pri spremembah v vedenju in čustvovanju osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087487
ZD člen 203, 203/2.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščinska obravnava na predlog dedičev glede premičnega premoženja - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odsotnost opozorila na posledice zamude - predmet dedovanja - ustavitev zapuščinskega postopka
Pritožbene navedbe o obstoju premoženja so nove, a so glede na to, da zapuščinski postopek (s ciljem ugotoviti vsa za dedovanje pomembna pravna razmerja) teče po uradni dolžnosti, upoštevne.
DZ člen 189, 190, 196. ZIZ člen 53, 54, 273b. ZNP-1 člen 52.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - dopustnost ugovora zoper začasno odredbo - čas veljavnosti začasne odredbe - pravni interes - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - prešolanje - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov - preživninska obveznost staršev - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - nezaposlenost starša - zaslišanje nasprotnega udeleženca - varstvo osebnih podatkov - delna sodna poravnava
Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 53. ZPP člen 350, 350/2.
pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - duševno zdravje - pravica do duševne integritete - akutno zdravstveno stanje - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje življenja in zdravja - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pooblaščenec - sposobnost oblikovanja svobodne volje - sodni izvedenec
Udeleženec zaradi ugotovljene duševne motnje v tem trenutku ni sposoben oblikovati svoje volje in ni sposoben misli urediti do take mere, da bi svoje zdravstvene težave dojemal kot bolezenske. Svoje bolezni se ne zaveda in misli, da ni bolan. Na zdravljenje zato ne more svobodno pristati.
Zgolj zavračanja zdravljenja še ni mogoče a pripori šteti za ogrožanje zdravja oziroma življenja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155.
nasilje v družini - določitev ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode - prepoved približevanja določeni osebi - podaljšanje ukrepa - stiki z mladoletnim otrokom - izvajanje stikov - pravica do svobode gibanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost v družini - žrtev nasilja v družini - zaščita žrtve - namen ukrepa - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - stroški postopka
Vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico, vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost in nesoglasja še ne zadoščajo za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Njihova uporaba je omejena na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg intervencije države pa mora biti sorazmeren stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, in primeri, kjer ne gre zgolj za to, da je nekdo žrtev medsebojnih odnosov, ampak je žrtev nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja. Namen ukrepov iz 19. členu ZPND ni v kaznovanju za pretekla ravnanja, pač pa, da se v hitrem postopku žrtvi družinskega nasilja zagotovi varstvo, in sicer tako, da se nasilnežu prepreči možnost ponavljanja nasilnih dejanj.
Skladno s sodno prakso mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, ter ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa, pri čemer je za presojo odločilno, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tej presoji mora sodišče upoštevati značilnosti postopkov po ZPND.
nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - nepravočasna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - prepozna pritožba
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sicer pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zamudil rok za vložitev pritožbe. Vendar je pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči kot prepozne. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo določbo tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, v skladu s katero lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. To pomeni, da je v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani postopek zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP, po kateri lahko prepozno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje, izključena.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost
Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087013
KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.
zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - zastopanje po odvetniku
Pritožnik s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Takšno ogrožanje je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo zadržanje za obdobje dveh tednov, kolikor je potrebno, da bo zaradi uvedbe zdravil akutna psihotična in manična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnik uvida v svoje zdravstveno stanje nima. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno zdravljenje - ogrožanje življenja in zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - pravica do varstva duševne integritete - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izboljšanje zdravstvenega stanja
Izvedensko mnenje daje podlago za sklep, da se oseba svojega stanja ne zaveda in da vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.
DZ člen 239, 239/2, 240, 241, 242, 243, 267, 267/1, 268, 272, 272/3, 272/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zapuščinski postopek - sposobnost za sodelovanje v postopku - skrbnik za poseben primer - izbira skrbnika - varovanje pravic in koristi - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - želje varovanca - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - izrek sklepa - pravica do izjave
Kadar sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic (četrti odstavek 272. člena DZ). Pritožnica pravilno opozarja, da je v izreku izpodbijanega sklepa obseg skrbnikovih nalog - varovanje pravic in koristi varovanke v zapuščinskem postopku - (pre)široko opredeljen, oziroma, da je podano vsebinsko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Brez upoštevanja zapisa v obrazložitvi sklepa, da bo lahko A. A. sama podala dedno izjavo in izrazila svojo voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora, bi bil lahko zapis v izreku sklepa napačno tolmačen na način, da je skrbnica upravičena v imenu A. A. opravljati vsa procesna dejanja v zapuščinskem postopku (tudi podati dedno izjavo in izraziti voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora). Upoštevajoč ugotovljene omejitve varovanke sodi natančen opis skrbnikovih obveznosti in pravic v izrek sklepa, ne (le) v njegovo obrazložitev.