napotitev na pravdo - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba
Ker dedinja ni podala celovite trditvene podlage, ki bi utemeljevala njeno trditev, da je ona resnični kupec in da ni prejela stanovanja od zapustnice kot darilo, je njena pravica manj verjetna. Dedinja mora zato dokazati, da stanovanja od zapustnice ni prejela kot darilo in je zato treba njo napotiti na pravdo.
ZFPPIPP člen 244, 244/2, 301, 301/3, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Po določbi 3. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP se sedmi odstavek 301. člena tega zakona za postopek osebnega stečaja ne uporablja. To pomeni, da terjatev tožnic v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala, četudi nista predlagali nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v enomesečnem prekluzivnem roku.
določitev preživnine - nadstandardna preživnina - preživninske potrebe otroka
Ko gre za nadpovprečne preživninske zmožnosti staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb otroka, je torej edina omejitev preživnine vezana le na vprašanje, ali je strošek posamezne življenjske potrebe otroka v njegovo korist. Pri tej oceni je lahko v dodatno pomoč ugotovitev, v kakšnem obsegu oziroma katere stroške življenjske potreb otroka sta krila starša v času skupnega življenja, saj ta ugotovitev lahko pomaga pri določitvi (koristnih) nadstandardnih življenjskih potreb otroka v času sojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se vsaj na področju zadovoljevanja preživninskih potreb otroka njegov položaj zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev ne sme poslabšati, če zato ne obstajajo utemeljeni razlogi.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210/3, 212, 212-1, 212-2.
zapuščinski postopek - dovoljene pritožbene novote - uveljavljanje dedne pravice - spor o dejstvih - sporno pravno vprašanje - napotitev dedičev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - veljavnost oporoke
Zakoniti dediči v pritožbi navajajo, da je bil zapustnik slep, zaradi česar sporna oporoka glede na svojo obliko ni veljavna. Gre za pritožbeno novoto, ki je dovoljena, saj se navezuje na uveljavljanje dedne pravice zakonitih dedičev.
Tožnik nosi dokazno breme za trditve, da toženka kupnine ni poravnala, kljub drugačnemu dogovoru v kupoprodajni pogodbi, toženka pa nosi dokazno breme za svoje ugovore, med katerimi je tudi trditev o nepristnosti njenega podpisa na listini "predpogodbeni dogovor" oz. same listine.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 943/1. ZOZP člen 22a.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezno zavarovanje v prometu - nastop zamude - materialna škoda - prevozni stroški
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Odločitev o plačilu zamudnih obresti je sodišče prve stopnje oprlo na 20.a. čl. ZOZP, kar je pravilno, saj je tožena stranka odškodnino dolžna plačati na osnovi obveznega zavarovanja v prometu. Je pa to določilo napačno uporabljeno.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - premoženje zapustnika ob smrti - priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku - priznanje dejstev
Na pravdo zaradi ugotovitve, da zapuščino sodi tudi premoženje, ki ga zapustnik ni imel v trenutku smrti, se napoti dediča, ki to zatrjuje.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 153, 153/3, 171. - člen 47, 47/4, 51, 52, 52/1, 52/2.
vmesna sodba - delovna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - delo s strojem - poškodba na delujočem stroju - izguba prstov - soprispevek delavca - prekluzija dejstev - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožnik ob pričetku dela na stroju, na katerem je na dan škodnega dogodka delal prvič, ni bil posebej poučen o tem, kako naj ravna v primeru, ko se plošča zatakne v stroju in je posledično neuporabna. Kljub tožnikovim dolgoletnim izkušnjam na raznovrstnih strojih je ta opustitev mogla prispevati k nastanku škode. Izkustveno prepričljiv je namreč sklep, da tožnik ob vedenju, kako ravnati (pustiti, da stroj izvrže ploščo sam ali ugasniti stroj ali kaj tretjega), ne bi instinktivno poskušal preprečiti škode (ker bi npr. vedel, da se zataknjene plošče ne da več rešiti). Tehtanje vseh navedenih okoliščin privede do zaključka, da je tožnik v 30 % deležu prispeval k nastanku škode.
Ker v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, pripada izvedencu (zgolj) nagrada za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00006408
ZKP člen 502a, 502b, 502b/1, 502b/3, 502c, 502c/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 211, 211/1, 211/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nepravnomočna kazenska sodba - kazenska oprostilna sodba - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - nastanek nepopravljive škode
Odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.
ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12, 28, 28/2. ZZD člen 200, 201.
pridobitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - lastninjenje družbene lastnine - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost posesti
Pravna prednica tožene stranke ob uveljavitvi ZLNDL ni imela več pravice uporabe na navedenih nepremičninah, ker je slednja skupaj s prodanimi garažami ob sklenitvi prodajnih pogodb prešla na tožnike oziroma njihove pravne prednike kot kupce garaž.
Pravica uporabe na zemljiščih, na katerih stojijo obravnavane garaže, se je prenesla skupaj z lastninsko pravico na garažah. Poseben pravni naslov (pogodba) za prenos pravice uporabe na zemljišču ni bila potrebna.
OZ člen 154, 154/1, 174, 174/1, 179. ZVCP-1 člen 25, 40, 40/4.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - soodgovornost udeležencev - kolo z motorjem - avtomobil - nepremoženjska škoda - duševne bolečine za strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - premoženjska škoda - stroški prevoza - tuja pomoč
Pri presoji soodgovornosti je treba upoštevati, da je kolo z motorjem v razmerju do osebnega avtomobila v podrejenem položaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002232
ZPP člen 319, 319/2.
materialna pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe - dogovor o ari - pogodbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek - tožbeni predlog - sprememba istovetnosti zahtevka - pravna podlaga
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja zahtevek lahko obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 322, 322/2, 343, 343/4.
procesna legitimacija za pritožbo - upravičenje opravljati procesna dejanja - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati upravitelj stečajnega postopka. Ker so posli upravljanja stečajne mase v pristojnosti stečajnega upravitelja, upravitelj pa s poslom ni soglašal, tega ni mogoče obiti na način, da bi stranka sama sodišču predlagala izdajo soglasja. Ker je predlog za izdajo soglasja vložila družba A. d.o.o., je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, že iz navedenega razloga pravilna.
Tožnik je uveljavljal motenje posesti tudi zaradi zadrževanja toženk na dvorišču hiše. Med strankama ni bilo sporno, da sta toženki na dvorišču parkirali in se do prihoda tožnika tam zadrževali (nanj čakali). Četudi je bila njuna prisotnost za A. A. moteča ali vznemirjajoča, njuno ravnanje ne predstavlja motenja posesti. Posestno varstvo je namreč stvarnopravno varstvo in je namenjeno preprečevanju samovoljnega spreminjanja obstoječega posestnega stanja. Toženki s svojim ravnanjem nista omejevali tožnikove posesti nepremičnine, kot tudi njuno ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi posest pridobili zase.
ZIZ člen 20a. OZ člen 111, 111/2, 587. ZN člen 44, 50.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis - priloga - najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - pravne posledice razveze pogodbe - predčasna zapadlost dolga
Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel, da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitve.
Najemna pogodba je v danem primeru le priloga notarskega zapisa. Udeleženci posla sicer smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, vendar mora le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo.
Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.