Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem A. G. z navedbo, da ga zavrača na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP, ni pa podalo natančnejše vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Teh ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da naveden dokazni predlog v postopku na prvi stopnji ni bil substanciran. Ker se je tožena stranka izpraznitvenemu nalogu upirala le s trditvijo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za odpoved najemne pogodbe (svoje materialnopravno upravičenje za zahtevek pa je tožeča stranka gradila na zatrjevanem lastništvu nepremičnine, ki ga je dokazala s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska), je predlagani dokaz z zaslišanjem stranke (če je toženka z njim želela dokazati trditev, da tožnica nima aktivne legitimacije) tudi povsem neprimeren.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev načina rabe nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - preklic dogovora
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. V postopku za ureditev razmerij med solastniki je bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.
ZPP člen 181. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZZ člen 65, 65/1, 65/4.
ugotovitvena tožba - procesne predpostavke - pravni interes - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbeno premoženje
ZPP je pri ugotovitveni tožbi pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako. Zakon o zemljiški knjigi namreč v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo pa zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacijev javni lastnini namenjeno za opravljanje javne službe, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov (četrti odstavek 65. člena ZZ v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ), z dnem uveljavitve ZOFVI 14. 9. 1991 pa je (na podlagi drugega odstavka 61. člena tega zakona), postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno izobraževalni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje in je bilo namenjeno za opravljanje te javne službe, Republika Slovenija.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
dedna izjava - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Pritožnik ne zatrjuje, da obvestila sodišča ne bi dobil, trdi pa, da je izjavo, da se dediščini odpoveduje, posredoval sodišču, a dokaza ne priloži oziroma celo pove, da ga nima. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da njegove izjave v spisu ni. Ob odsotnosti njegove izjave je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje, da je pritožnik dediščino sprejel, zato je odločitev sodišča, vsebovana v izpodbijanem sklepu, po kateri je dedič po pokojnem tudi pritožnik, pravilna.
Tožeča stranka je toženki na podlagi kreditne pogodbe izplačala vtoževani znesek, ki ga toženka ni vrnila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženkin sin ponaredil njen podpis na kreditni pogodbi, sprejel nakazilo tožeče stranke na toženkin transakcijski račun in ga (ker je bil toženkin pooblaščenec) še isti dan prenakazal na svoj račun. Ker toženka ni bila pogodbena stranka, pogodbene podlage za vračilo zneska ni. Ker ni bila obogatena ona, podlage za vračilo zneska ne morejo predstavljati niti določbe o neupravičeni obogatitvi. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče tudi ne najde nobene druge pravne podlage, po kateri bi bilo tožbenemu zahtevku moč ugoditi.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.
Posamezen izdan sklep v stečajnem postopku je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka, ker presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, ni namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001377
OZ člen 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 25, 28, 66, 66/1, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne nepremičnine - verzijski zahtevek - uporabnina - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - upravičenja solastnika - pravica do posesti solastne stvari - korist in prikrajšanje solastnika - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - temeljna načela obligacijskega prava
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Ker zakon določa, da za uporabo stvari ni dolžan plačati dobroverni posestnik, je a contrario treba zaključiti, da mora nedobroverni posestnik za uporabo stvari plačati.
Pravno vrednotno izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je drugačno kot v primeru, ko gre za razmerje med lastnikom in nelastnikom. Različnost obeh položajev izvira iz upravičenj solastnika
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002043
OZ člen 179. URS člen 42.
izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - izključitev iz lovske družine - pravica do združevanja - pravična denarna odškodnina - okrnitev osebnostne pravice - denarna odškodnina za duševne bolečine
V primeru, ko izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da pritožba tožeče stranke predstavlja predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Odmerjena odškodnina v znesku 2.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja, ki je nastala zaradi nezakonite izključitve iz lovske družine.
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.
ZKP člen 45, 63, 63/1, 192, 192/1, 195a. URS člen 14, 14/2.
oškodovanec kot tožilec - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - upravičeni predlagatelj omejevalnih ukrepov - upravičeni tožilec - enakost pred zakonom
Z vstopom na mesto upravičenega tožilca pridobi oškodovanec kot tožilec tudi položaj stranke v postopku in iz tega izhajajoče pravice. Oškodovanec z vstopom ali prevzemom kazenskega pregona pridobi vse (oziroma iste) procesne pravice, ki jih ima sicer državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Tako v okviru izvajanja funkcije kazenskega pregona oškodovanec kot tožilec, enako kot državni tožilec pridobi pravico podajati predloge v zvezi z odreditvijo omejevalnih ukrepov, ki se po določbi člena 192/1 ZKP lahko uporabljajo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za uspešno izvedbo kazenskega postopka ali za odpravo ponovitvene nevarnosti. Tako ima pravico predlagati tudi ukrep prepovedi približevanja po 195.a členu ZKP.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - hipotetična najemnina - neprofitna najemnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna izgubljene koristi - začetek teka zamudnih obresti - izvedensko mnenje
Tožniki kot eni izmed dedičev zahtevajo nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe spornih nepremičnin od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi zaplembe pa do vrnitve nepremičnin. Zahtevek po členu 145.c ZIKS-1 je po svoji naravi in namenu primerljiv z zahtevkom, ki se priznava po določbi člena 72 ZDen.
Upravičenec do vrnitve premoženja lahko uveljavlja korist, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino imel v lasti že ob razveljavitvi odločbe zaplembe premoženja. Višina koristi se lahko ugotavlja preko metode hipotetične najemnine, zmanjšano za stroške, ki bi bremenili tožnike.
Tožena stranka je morala z imetniki stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ sklepati najemne pogodbe za neprofitno najemnino in se tožniki ne morejo sklicevati na določbe SPZ o nedobrovernosti tožene stranke in v posledici tega zahtevati plačilo profitne najemnine.
Tožniki brez pravne podlage zahtevajo plačilo zamudnih obresti od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka. Obresti začnejo teči po preteku roka, ko so tožniki na toženko naslovili zahtevo za izpolnitev obveznosti. Taka je tudi novejša sodna praksa.
Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
ZPP člen 249, 253, 253/1. - člen 51, 51/2, 51/2-3, 52.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega dela - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Dopolnilno mnenje po obsežnosti in zahtevnosti v ničemer ne odstopa od dopolnilnih mnenj v podobnih zadevah, prav tako pa tudi priglasitev nagrade nima utemeljitve, zakaj bi bilo potrebno dopolnilno pisno izvedeniško mnenje šteti za izjemno zahtevnega, zato je izvedenec za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja na podlagi 3. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih upravičen le do nagrade za zelo zahtevno mnenje.