Odredba o hišni preiskavi ni temeljila le na izjavi anonimnega vira, temveč tudi na preverkah policije, ki je o tem sestavila uradne zaznamke (kontrola okolice, zaseg droge kupcu, njegova izjava, preliminarni test ...). Zato hišna preiskava ni bila nezakonita, saj so podatki in dokazi, ki so bili v odredbi povzeti, zadoščali za utemeljene razloge za sum. O zanesljivosti anonimnega vira je policija prav tako sestavila uradni zaznamek.
Opazovanje okoliša, kjer obtoženec živi, ne predstavlja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, temveč klasično policijsko metodo izvajano v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP.
ZKP člen 105, 105/2, 379, 379/2, 380.. KZ-1 člen 56, 56/1, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pritožbena obravnava - seja pritožbenega senata - priznanje krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - neoprava družbeno koristnega dela - predkaznovanost
Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava na pritožbeni obravnavi, česar pa pritožbeno sodišče ni storilo. Po določbi 380. člena ZKP se namreč obravnava pred sodiščem druge stopnje opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo. Nič od navedenega zagovornik v pritožbi ne navaja, niti tega ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je obravnavalo pritožbo na seji pritožbenega senata.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - edini ponudnik - varščina - plačilo varščine - zamuda roka - rok za plačilo kupnine
Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit.
Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb.
Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.
V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka zoper prvotoženko bila neuspešna, saj s tožbenim zahtevkom ni uspela in ji je zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna povrniti njene pravdne stroške, kateri so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, pri tem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo zgolj potrebne stroške postopka.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 116.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - III. kategorija invalidnosti
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu po določbi 4. alineje 89. člena ZDR-1. Kljub temu, da je Komisija v obravnavani zadevi podala negativno mnenje, pa iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožena stranka dejansko ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta za tožnika, glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Tožnik je bil ob podaji odpovedi sicer starejši delavec, ker pa mu tožena stranka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak iz razloga invalidnosti, ni bil varovana kategorija kot starejši delavec.
KZ-1-UPB2 člen 70b, 70b/1. ZKP-UPB4 člen 496, 496/1.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi povsem pravilno sledilo ugotovitvam izvedenca psihiatrične stroke mag. M.V., ki je v obravnavani zadevi podal izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju K.K. Iz tega mnenja izhaja, da se je njegovo zdravstveno stanje v času izvajanja varnostnega ukrepa poslabšalo in da je njegovo zdravljenje, ki se izvaja v okviru specialističnih služb Psihiatrične bolnišnice Ormož, še vedno potrebno. Prav tako izvedenec ugotavlja, da je pri K.K. podana nevarnost, da bi z izvrševanjem kaznivih dejanj z elementi nasilja nadaljeval, ko bi se znašel v stanju hudo motene realnosti, na katero kaže poslabšanje njegove osnovne duševne bolezni. V času podaje izvedenskega mnenja je bil K. K. hospitaliziran v PB Ormož, čemur ni nasprotoval. Izvedenec v svojem mnenju tudi predlaga, da se izvajanje varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja podaljša.
ZDavP-2 člen 353, 353/3, 397, 397/1, 397/1-36. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4.
obračun prispevkov - rok za predložitev davčnega obračuna - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - davčni prekršek - vsebina plačilnega naloga - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.
sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - namen plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - lastništvo nepremičnin
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa je treba upoštevati vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožeča stranka vozilo uporabljala brez dogovorjene odmene za uporabo in brez določenega trajanja uporabe ter roka vrnitve, zato bi bilo mogoče pravno razmerje opredeliti kot prekaristično razmerje, ne pa kot najemno razmerje.
Ne zgolj pooblastilo za uporabo nadomestnega vozila, pač pa odsotnost pisne in nedokazanost ustne najemne pogodbe (predvsem nedokazanost soglasja volj glede bistvenih sestavin najemne pogodbe, to je časa in cene najema), je bilo podlaga za zaključek sodišča prve stopnje, da najemna pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
V zvezi s ceno za najem že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sklicevanje tožene stranke na objavljen cenik ne more zadostovati. Predvsem tožena stranka z ničemer ni dokazala, da bi bili ceniki tožeči stranki znani ali bi ji morali biti znani. Izobešenost cenikov v poslovnem prostoru ne more biti odločilnega pomena za zaključek, da cena najema tožečo stranko zavezuje, tudi če ji cenik ni bil posebej predočen. Že sodišče prve stopnje namreč pravilno navaja, da morajo biti splošni pogoji bodisi vsebovani v formularni pogodbi ali pa se mora pogodba nanje sklicevati, predvsem pa morajo biti drugi pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znani ali ji bi morali biti znani.
Opis ravnanja osumljenega, ki je plačilo preživnine pogojeval z umikom tožbe hčerine zakonite zastopnice, kar na trditveni ravni logično pomeni, da je sredstva za plačilo imel, v zadostni meri konkretizira zakonski znak "čeprav bi to zmogel" (dajati preživnino) v sklepčnem obtožnem predlogu.
Takim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Neprepričljivemu zagovoru obdolženca, ki sicer priznava, da je od oškodovanke denar prejel, a da ga ji je kasneje tudi vrnil, sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, kar je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Prvostopno sodišče je namreč ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke, da je ta obdolžencu denar posodila zaradi nakupa in preprodaje zlata v Afriki, nato pa ji ta posojenega denarja ni vrnil. V zvezi z dopisi, iz katerih izhaja, da je obdolženec oškodovanki denar vrnil, pa je pojasnila, da jo je obdolženec preslepil, da je to napisala in podpisala, saj ji je pred tem obljubil, da ji bo denar vrnil. To je napisala v dobri veri, nato pa ji denarja kljub temu ni vrnil. Zato obdolženec, ki v pritožbi podaja lastno dokazno oceno oškodovankine izpovedbe o vračilu denarja, ne more biti uspešen, saj je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je oškodovanka okoliščine sestave potrdila prepričljivo pojasnila, kar v celoti ovrže obdolženčev zagovor, da ji je ves denar vrnil (8. točka napadene sodbe). Da sodišče prve stopnje obdolženčevemu zagovoru utemeljeno ni sledilo izhaja tudi iz njegove pritožbe, v kateri prihaja v nasprotje, ko najprej trdi, da je oškodovanki že v aprilu 2014 vrnil izposojeni denar, po drugi strani pa trdi, da je oškodovanki vrnil denar 25. 4. 2016 ter se pri tem sklicuje na oškodovankino izjavo o vračilu denarja. Prav tako ni pritrditi pritožbi obdolženega, ko skuša prepričati, da je oškodovanka spreminjala svojo izpovedbo iz preiskave, saj ni prezreti, da je glede odločilnih okoliščin, in sicer dejstva, da je obdolžencu posodila 9.700,00 EUR, ki jih ji ni vrnil, izpovedovala ves čas postopka skladno, njeno izpovedbo pa ne more omajati njena predkaznovanost, kot to zmotno meni obdolženi. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z verodostojnostjo oškodovanke, ob upoštevanju preostalih ugotovljenih okoliščin v predmetni zadevi in listinskih dokazov, podalo prepričljive razloge o tem, komu in zakaj verjame, pritožbeno sodišče pa takim zaključkom prvostopnega sodišča, s katerimi soglaša, nima ničesar dodati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002826
OZ člen 239, 921.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - vzročna zveza - dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva izplačilo zavarovalnine, ker trdi, da se je zgodil dogodek, ki, skladno s Posebnimi pogoji, pomeni zavarovalni primer. V takšnem primeru pa relevantno materialno pravo predstavlja določba 921. člena OZ v povezavi s sklenjeno zavarovalno pogodbo in Posebnimi pogoji, ne pa določbe OZ o poslovni odškodninski odgovornosti.
Nekonkretizirane in neobrazložene ostajajo uveljavljane kršitve kazenskega zakona. Je pa očitno, da pritožnik v okviru tega pritožbenega sodišča graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, ko navaja, da se ne strinja s tem, da je obdolženi očitano kaznivo dejanje storil naklepoma in zato subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja ni podan in, da so na strani obdolženega obstajale objektivne okoliščine zaradi katerih ni mogel plačati dolgovanih prispevkov. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - odškodninski spor z mednarodnim elementom - dolžna profesionalna skrbnost - uporaba italijanskega prava - Codice civile
Ker ni dokazano, da so tožnikove težave s sinusi dentogenega izvora in torej v vzročni zvezi s posegom oz. morebitnimi opustitvami v zvezi z zdravljenjem zob, je vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka neodločilno, saj morebitna kršitev pojasnilne dolžnosti ni v vzročni zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja (prim. tudi sodno prakso, npr. odločba Corte di Cassazione - civ. Sezione III, sentenza 14. marzo 2006, n. 5444).
ZPrCP člen 34, 34/1, 34/2, 34/5, 34/5-1. ZP-1 člen 2.
vožnja brez čelade - predpisana sankcija - obstoj prekrška - vožnja sopotnika na motorju brez varnostne čelade
Prva točka petega odstavka 34. člena ZPrCP ne sankcionira izrecno ravnanje v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena ZPrCP, saj le-ta ne določa dolžnostnega ravnanja, kot je zmotno štelo prvostopenjsko sodišče, temveč le možnost alternative izpolnitve dolžnostnega ravnanja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP. Ker torej dolžnostno ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki jih našteva drugi odstavek 34. člena ZPrCP dejansko izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP, je treba ravnanje voznika ali potnika na mopetu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, ki med vožnjo ne uporablja niti zaščitne kolesarske čelade, šteti kot ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZPrCP.
stečajni postopek - razdelitvena masa - sklep o končni razdelitvi - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Z razdelitvijo posebne razdelitvene mase je bil postopek unovčenja zaključen in upnica (kot prevzemnica premoženja) ni več odgovorna za morebitne stroške, ki bi izhajali iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Upravitelj bi moral stroške, ki so vsebovani v izpodbijanem sklepu, predvideti in jih vključiti v načrt razdelitve, po končanem postopku razdelitve (sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase je pred izdajo izpodbijanega sklepa že postal pravnomočen) je za izdajo sklepa, kot je izpodbijani, prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002828
ZPP člen 291, 291/1. ZZK-1 člen 5. OZ člen 190. ZGO-1 člen 21, 21/1.
avtobusna postaja - grajeno javno dobro - uporaba brez pravnega naslova - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave - aktivna legitimacija - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - nepotrebni dokazi
Samo dejstvo, da je na nepremičninah vzpostavljena avtobusna postaja, ki je javna služba, ne pomeni, da je nepremičnina grajeno javno dobro. Ta status se pridobi z ugotovitveno odločbo, ki pa v obravnavani zadevi očitno ne obstaja.