OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002653
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
pokojnina - smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - nakazilo - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine
Dogovor o odobritvi limita ima naravo pogodbe, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu.
195. člen ZPIZ-2 določa, da ima zavod, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen. V tretjem odstavku nadalje določa, da mora v primeru, če denarja ni več na računu, izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. - člen 2. - člen 4, 4/1.
stroški postopka o prekršku - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - povrnitev stroškov priči
Ker samostojni podjetnik posameznik ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o njegovih prihodkih pridobilo s strani Finančne uprave RS, nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas odmerilo izgubljeni zaslužek priče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004337
OZ člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
V predmetni zadevi je tožnik 12. 10. 2015 vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 9.911,90 EUR, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Tožnik je 25. 7. 2016 na sodišče prve stopnje poslal vlogo, s katero je svoj tožbeni zahtevek spremenil tako, da je povišal tožbeni zahtevek na 21.211,90 EUR. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena 3. 5. 2016, rok za odgovor na tožbo pa se je iztekel 2. 6. 2016. Nosilna predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP je iztek roka za odgovor na tožbo, ne da bi bil v njem vložen odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se pogoji za njeno izdajo zato presojajo glede na stanje ob izteku roka za odgovor na tožbo, saj je tedaj postala zadeva zrela za odločitev in ravnalo pravilno, ko je odločalo le o tožbenem zahtevku, kot ga je postavil tožnik v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000886
ZPP člen 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
trditveno in dokazno breme - pavšalni ugovori - priznana dejstva - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravno odločilnih trditev tožene stranke, zato je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika v pritožbenem postopku - nagrada za odgovor na pritožbo - pisni zagovor - obrazložena vloga
Dolžnost obdolženčevega zagovornika ni le, da pravočasno priglasi nastale stroške in nagrado, temveč mora zahtevek tudi pravilno specificirati.
V postopku o prekršku obdolženčev zagovornik ni upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo.
Ker obdolženec vloge naslovljene "Pisni zagovor", ki jo je sestavil njegov zagovornik, ni podpisal, ne gre za pisni zagovor obdolženca, ampak za obrambno vlogo, za katero zagovorniku pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT.
Obdolženčevemu zagovorniku za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT, povečana za pavšalni znesek 2 % za materialne izdatke in 22 % DDV.
sodna taksa - vračilo sodne takse - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je prejelo predlog tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo, v kateri je navajala, da je tožena stranka posredni proračunski uporabnik v lasti občine, in tako po določbi 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, zato ji naj sodišče vrne plačano sodno takso. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo oprlo na prvi odstavek 10. člena ZST-1, pri tem pa očitno spregledalo, da je bil prvi odstavek 10. člena ZST-1 spremenjen z ZST-1 C, in sicer tako: "Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelj v postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost."
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.
Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
dedna izjava - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Pritožnik ne zatrjuje, da obvestila sodišča ne bi dobil, trdi pa, da je izjavo, da se dediščini odpoveduje, posredoval sodišču, a dokaza ne priloži oziroma celo pove, da ga nima. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da njegove izjave v spisu ni. Ob odsotnosti njegove izjave je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje, da je pritožnik dediščino sprejel, zato je odločitev sodišča, vsebovana v izpodbijanem sklepu, po kateri je dedič po pokojnem tudi pritožnik, pravilna.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - hipotetična najemnina - neprofitna najemnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna izgubljene koristi - začetek teka zamudnih obresti - izvedensko mnenje
Tožniki kot eni izmed dedičev zahtevajo nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe spornih nepremičnin od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi zaplembe pa do vrnitve nepremičnin. Zahtevek po členu 145.c ZIKS-1 je po svoji naravi in namenu primerljiv z zahtevkom, ki se priznava po določbi člena 72 ZDen.
Upravičenec do vrnitve premoženja lahko uveljavlja korist, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino imel v lasti že ob razveljavitvi odločbe zaplembe premoženja. Višina koristi se lahko ugotavlja preko metode hipotetične najemnine, zmanjšano za stroške, ki bi bremenili tožnike.
Tožena stranka je morala z imetniki stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ sklepati najemne pogodbe za neprofitno najemnino in se tožniki ne morejo sklicevati na določbe SPZ o nedobrovernosti tožene stranke in v posledici tega zahtevati plačilo profitne najemnine.
Tožniki brez pravne podlage zahtevajo plačilo zamudnih obresti od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka. Obresti začnejo teči po preteku roka, ko so tožniki na toženko naslovili zahtevo za izpolnitev obveznosti. Taka je tudi novejša sodna praksa.
ZKP člen 45, 63, 63/1, 192, 192/1, 195a. URS člen 14, 14/2.
oškodovanec kot tožilec - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - upravičeni predlagatelj omejevalnih ukrepov - upravičeni tožilec - enakost pred zakonom
Z vstopom na mesto upravičenega tožilca pridobi oškodovanec kot tožilec tudi položaj stranke v postopku in iz tega izhajajoče pravice. Oškodovanec z vstopom ali prevzemom kazenskega pregona pridobi vse (oziroma iste) procesne pravice, ki jih ima sicer državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Tako v okviru izvajanja funkcije kazenskega pregona oškodovanec kot tožilec, enako kot državni tožilec pridobi pravico podajati predloge v zvezi z odreditvijo omejevalnih ukrepov, ki se po določbi člena 192/1 ZKP lahko uporabljajo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za uspešno izvedbo kazenskega postopka ali za odpravo ponovitvene nevarnosti. Tako ima pravico predlagati tudi ukrep prepovedi približevanja po 195.a členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00001394
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 105, 105/3, 107, 107/1. ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 45/3, 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZPNačrt člen 105.
postopek za določitev odškodnine - enakovredna nadomestna nepremičnina - osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti - denarna odškodnina - namembnost zemljišča - nagrada in stroški sodnega izvedenca - zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.