zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - vročanje tožbe - osebno vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročevalec je tožbo vročil toženčevemu sinu, ne da bi najprej poskusil opraviti osebno vročitev pisanja tožencu. Zato vročitev tožbe tožencu v odgovor ni bila opravljena pravilno. Navedena kršitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožencu zaradi nepravilnega vročanja odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
poslovno nesposobna oseba - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Upravičenje za zastopanje lahko z lastno izjavo volje podeli zgolj poslovno sposobna (fizična) oseba, v imenu poslovno nesposobne fizične osebe pa lahko pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik (skrbnik).
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3, 134/4, 147, 147/1, 147/2. OZ člen 6, 6/2.
ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - odgovornost za zamudo - odškodninska odgovornost - obseg škode - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti organizacije za plačilni promet za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
izpodbijanje domneve insolventnosti - stečajni postopek - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka
Domneva o prenehanju položaja insolventnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izpodbojna, saj se v skladu s petim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko dokaže tudi drugače. Dokazovanje položaja insolventnosti dolžnika ima lahko smisel le v določenem postopku zaradi insolventnosti. Zato so materialnopravne določbe ZFPPIPP povezane s postopkovnimi določbami istega zakona, ki veljajo za posamezen postopek zaradi insolventnosti. V konkretnem primeru je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena po izpolnitvi vseh pogojev za začetek stečajnega postopka iz 2. točke 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. O tem, da se odločanje o začetku stečajnega postopka ne odloži, je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom. ZFPPIPP v primeru, če je vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka pa ni odloženo in velja domneva insolventnosti dolžnika, ne predvideva pred odločitvijo o upnikovem predlogu o začetku stečajnega postopka izvajanja dokazov predlagatelja o insolventnosti dolžnika. Ker predlagatelj stečajnega postopka v konkretnem primeru ni bil dolžan dokazovati insolventnosti dolžnika, posledično tudi ni bil dolžan predlagati dokazov, s katerimi bi moral izpodbijati domnevo o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika zaradi potrjene poenostavljene prisilne poravnave. To pa glede na postopkovna pravila v primeru ne odloženega odločanja o začetku stečajnega postopka pomeni, da se trditveno in dokazno breme o insolventnosti dolžnika v okoliščinah konkretnega primera ni moglo prevaliti na predlagatelja stečajnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010176
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373. ZZZDR člen 102, 103.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu, ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.
ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje
Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - smiselna uporaba določb ZPP
Upoštevaje navedeni položaj začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ki ga postavi sodišče (v konkretni zadevi je začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, sodišče postavilo s sklepom z dne 29. 11. 2016), ga v izvršilnem postopku ni mogoče opredeliti kot stranko niti kot tretjega niti kot udeleženca v smislu 5. točke 16. člena ZIZ. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 38. člena ZIZ, temveč je v zvezi s stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, treba smiselno uporabiti določbe ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001277
OZ člen 569.
posojilna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pogodbena volja strank - namen pogodbenikov - razlaga pogodbe
V posojilni pogodbi z dne 1. 4. 2014, ki sta jo sklenila le tožnik in drugi toženec, je navedeno, da gre za pravo pogodbeno voljo pogodbenih strank in da bo drugi toženec tožniku sam v celoti vrnil posojeni znesek 5.000,00 EUR z obrestmi. To ne pomeni, da prva toženka (ki za dolg odgovarja po prvi pogodbi) za dolg sploh ne odgovarja več in zapisa iz II. točke pogodbe z dne 1. 4. 2014 ni mogoče razlagati v smeri, da je bil namen nove pogodbe razbremeniti prvo toženko.
Iz seznama dodatne opreme po adaptaciji 2015, ki je sestavni del primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, sestavljenega po prenehanju najemnega razmerja, sodišče zaključuje, da je to tista oprema, ki jo je priskrbela tožeča stranka. Le to pa po določilu tretjega odstavka 7. člena najemne pogodbe kot vlaganja najemnika v najete prostore, s katerimi se poveča vrednost predmeta najema, ob prenehanju najemne pogodbe najemnik brezplačno prepušča najemodajalcu. Kot investicijo najemnika, s katero je povečal vrednost nepremičnine, je prvostopenjsko sodišče štelo tudi opremo, ki je namenjena opravljanju gostinske dejavnosti in ki sta jo kot del adaptacije oz. vlaganj v letu 2015 v primopredajnem zapisniku opredelili tožeča in prvotožena stranka kot dodatno opremo.
Iz primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, v katerega so sporne premičnine vključene in so po navedbah tožeče stranke njena last, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno sklepalo, da je navedene premičnine tožeča stranka prostovoljno pustila v prostorih prvotožene stranke. Tožeča stranka pa niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne pojasni, zakaj je pustila opremo, za katero sama zatrjuje, da je njena last, po primopredajnem zapisniku v prostorih prvotožene stranke, ne da bi si pridržala pravico, da to opremo kasneje odpelje iz teh prostorov in s tem uresničuje svojo lastninsko pravico. Na podlagi presoje najemne pogodbe in primopredajnega zapisnika po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklepalo o tožnikovi neodplačni prepustitvi opreme prvotoženi stranki kot najemodajalcu in posledično pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka tožeča stranka verjetnosti uveljavljane terjatve na izročitev premičnin, ki naj bi jo varovala predlagana začasna odredba, ni uspela izkazati.
Glede na to, da je bil prehod skozi garažo narejen ob vednosti obeh toženk in jima ni mogel ostati skrit, da toženki nista dokazali, da je bila pravica pešpoti dogovorjena le v korist matere tožnice, niti da je bila dogovorjena le do preklica, ni mogoče govoriti o tem, da so tožnica in njeni pravni predniki zlorabljali zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari ali da se je služnost izvrševala na silo, na skrivaj ali z zvijačo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001220
ZPP člen 7, 212, 285, 458. OZ člen 9, 34.
spor majhne vrednosti - materialnoprocesno vodstvo - pomanjkljiva trditvena podlaga - pogodbena obveznost - pogodbeno določena dela in storitve
Zavrnitev zahtevka je ob sklicevanju na pomanjkljivo trditveno podlago preuranjena. Naštevanje posameznih storitev, ki so bile dogovorjene v pogodbi, ni bilo potrebno oziroma je takšna zahteva pretirana.
URS člen 22.. ZFPPIPP člen 55, 121, 221j, 221j/3, 221j/3-2, 221j/4, 221j/10.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nova dejstva - pravica do izjave - zloraba pravic - enako varstvo pravic
Že v rednem pravdnem postopku velja splošno pravilo, da sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sodbe, kar pomeni, da se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile v času od vložitve tožbe do izdaje sodbe. Navedeno pravilo se ob smiselni uporabi v postopkih zaradi insolventnosti kvečjemu prebija v nasprotni smeri; lahko se (v omejenem obsegu) upoštevajo tudi dejstva, ki so nastopila šele v pritožbenem postopku.
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti.
Ker se ZFPPIPP sam z zlorabami ne ukvarja ter ker restriktivna in toga ureditev posameznih institutov insolvenčnega postopka nudi razmeroma veliko tovrstnega manevrskega prostora, mora biti sodišče bolj občutljivo in dovzetno na trditve (katerekoli stranke) o zlorabi procesnih pravic (druge stranke) za cilje, ki niso predvideni v zakonu in ki so tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - aneks k pogodbi - višina terjatve - nepopolno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - izračun terjatve - specifikacija višine terjatve - trditveno in dokazno breme - neprerekano dejstvo - uradni preizkus - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo - oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom
Uradni preizkus, ali ima upnikov zahtevek iz predloga za izvršbo pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu, je sicer v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja notarski zapis kreditne pogodbe, v kateri je bila dolžnikova obveznost deloma določena zgolj opisno in je (končna) višina obveznosti odvisna od več vnaprej neznanih okoliščin po sklenitvi kreditne pogodbe, nekoliko težji, vendar pa to izvršilnega sodišča ne odvezuje, da tega preizkusa ne bi bilo dolžno opraviti vsaj v osnovnem obsegu. V ta namen pa mora izvršilno sodišče najprej sploh preveriti, ali je upnik za svojo specifikacijo terjatve, do katere naj bi bil upravičen po pravno upoštevnem izvršilnem naslovu, podal zadostna, med seboj skladna in logična pojasnila glede višine in načina izračuna vseh posamičnih postavk terjatve (glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti, stroškov), pri čemer mora biti iz izračuna terjatve razviden tudi način upoštevanja morebitnih delnih plačil terjatve.
Zgolj sklicevanje sodišča na obstoj upnikovih pojasnil in specifikacijo terjatve ter končni znesek terjatve po upnikovem izračunu ne predstavlja ustreznega preizkusa skladnosti upnikovega zahtevka s pravno upoštevnim izvršilnim naslovom, ta preizkus pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno opraviti še pred odločanjem o utemeljenosti dolžnikovih ugovornih trditev glede nepravilne višine izterjevane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pobot z odstopljeno terjatvijo - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
Res je, da se načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja nanaša na vse potencialne ugovore dolžnika proti prevzemniku iz izpolnitvene faze pogodbe, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal zoper odstopnika, vendar tiste ugovore, ki so nastali do takrat, ko je bil o cesiji obveščen dolžnik oziroma mu je bila naznanjena, kot to jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 421. člena OZ, ki ga je v danem primeru, ko tožena stranka uveljavlja takoimenovani ugovor ugasle pravice, oziroma ugovarja, da je njena obveznost iz naslova odstopljene terjatve prenehala zaradi pobotanja z nasprotno terjatvijo, ki naj bi jo imela do odstopnika terjatve, uporabiti hkrati z določbo prvega in drugega odstavka 315. člena OZ, pri čemer določba 315. člena OZ predstavlja lex specialis v primerjavi s 421. členom OZ, ki na splošno ureja možnost uveljavljanja ugovorov dolžnika proti prevzemniku terjatve. Po določbi 315. člena OZ pa dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom (prvi odstavek). Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (drugi odstavek). Iz slednjega sledi, da je dolžnik upravičen s pobotom uveljavljati tudi terjatev, ki v trenutku obvestila o cesiji še ni zapadla. To pa lahko uveljavlja le, če njegova nasprotna terjatev zapade preden zapade odstopljena terjatev ali hkrati z njo.
predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.
Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 8, 9, 10, 22, 23, 34, 34/3. ZPP člen 1. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6. OZ člen 255.
sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodišče
Tožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.