OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001385
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1, 458/2, 459, 467. ZFPPIPP člen 329, 335, 340.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - izključitev jamstva za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zavezujoče zbiranje ponudb - prodajna pogodba - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - vidne napake - skrite napake stvari
Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012.
Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002762
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 353/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/3, 244, 244/1, 244/2. URS člen 23, 27.
prekinitev postopka - kazenski postopek - pravdni postopek - odškodnina - odškodninska terjatev - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje - predhodno vprašanje - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje
Kadar o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju ni dopustno odločati v pravdi, je treba pravdni postopek prekiniti na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Prekinitev postopka je v takem primeru rešitev, ki jo zakon predvideva pri koliziji med oškodovančevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in obdolženčevo pravico do spoštovanja domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
V skladu s 353. členom OZ daljši zastaralni rok velja za zastaranje odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi, pri čemer odgovorna oseba ni le neposredni povzročitelj - storilec kaznivega dejanja, ampak tudi osebe, ki so odgovorne na podlagi posebnih pravil. Ali gre za tako situacijo, pa v fazo odločanja o prekinitvi postopka ne spada, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka, ki bo opravljena v nadaljevanju postopka, če se bo na podlagi razpleta kazenskega postopka sploh izkazalo, da je 353. člen OZ treba uporabiti.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Izredna denarna socialna pomoč je posebna vrsta denarne socialne pomoči, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in so zato zanjo določena posebna pravila glede namena in glede dodelitve ter tudi glede izkazovanja njene namenske porabe. Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel namen, za katerega potrebuje denarna sredstva, to je za plačilo položnic. Gre za stroške, ki se pokrivajo iz naslova zadovoljenja minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ne za izredne stroške. Navedene stroške tožnik lahko pokrije z rednimi mesečnimi dohodki. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj, ker se je odpovedal varstvenemu dodatku ter do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen iz tega razloga, prav tako pa tožnik ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
Ugotovitev, da je toženec ob plačilu navedel, na kateri dolg se nanaša, in da to ni bil dolg, ki je predmet te pravde, utemeljuje zaključek sodbe.
Dolžnik ima, ob odsotnosti sporazuma med dolžnikom in upnikom o vrstnem redu vračunavanja, sklenjenega pred dolžnikovim plačilom, pravico izbrati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena, to izbiro pa mora opraviti najkasneje ob izpolnitvi.
institucionalno varstvo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - razlogi za odklonitev - prostorska zasedenost
Socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki potrebuje določeno institucionalno varstvo, s trditvami o prezasedenosti. V primeru, ko so vsi SVZ prezasedeni in se zaradi pomanjkanja prostora in kadrovske podhranjenosti soočajo z enakimi problemi kot pritožnik, ukrep sprejema osebe v varovani oddelek ne bi bil izvedljiv, kar bi bilo nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga nujno potrebujejo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zahtevo za revizijo vložil tožnik sam brez pooblaščenca, ki je odvetnik, prav tako ni predložil potrdila, da ima tožnik opravljen pravniški državni izpit. V posledici tega je sodišče njegovo zahtevo za revizijo kot nedovoljeno pravilno zavrglo na podlagi 367. člena ZPP. Ta določa, da v primeru, če v predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže.
Pri tožnici, ki ji je bila dokončna in pravnomočna odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 19. 9. 2003 vročena 24. 9. 2003 je na dan 30. 6. 2015, ko je tožnica pri tožencu vložila zahtevo za revizijo in ponovno odmero pokojnine, preteklo že več kot deset let. To pa pomeni, da je tožnica zamudila rok za tako imenovano nepravo obnovo iz 183. člena ZPIZ-2, zaradi zamude roka 60 dni od objave ustavne odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, pa tudi rok za revizijo in ponovno odmero pokojnine. Ker pa sporno podjetje ni navedeno v seznamu podjetij, ki je objavljen na spletni strani, kar pomeni, da ne gre za podjetje, pri katerem bi bilo v postopku revizije že ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se je vštel v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, toženec tudi ni imel podlage v odločbi Ustavnega sodišča RS, da bi tožnici po uradni dolžnosti ponovno odmeril pokojnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - starejši delavec
Na podlagi določb 112. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Ker toženka pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi k tej odpovedi ni iskala in pridobila soglasja sveta delavcev, katerega član je bila tožnica, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Glede na to, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je sodišča prve stopnje pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi ter skladno z določbo 155. člena ZPP upoštevalo izdatke, ki so bili za pravdo potrebni. Pri tem je izhajalo iz stroškovnika pooblaščenke, ki ga je predložila na zadnji glavni obravnavi in ki vsebuje specifikacijo stroškov. Stranka mora skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP najpozneje do konca glavne obravnave opredeljeno navesti stroške, ki naj bi ji bili povrnjeni.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil tožnikovemu pooblaščencu vročen 21. 4. 2017, tožnik pa je prošnjo za oprostitev plačila sodne takse vložil 24. 5. 2017, čeprav mu je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse potekel že 8. 5. 2017. Taksna obveznost je za ta postopek nastala z dnem vročitve zamudne sodbe tožniku (5. člen ZST-1). Po 13. členu ZST-1 učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodne takse od dne, ko je bil predlog za oprostitev plačila pri sodišču vložen in velja za tiste takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Ker se je rok za plačilo sodne takse iztekel 8. 5. 2017, je dne 24. 5. 2017 vloženi predlog tožnika prepozen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni za nedoločen čas. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave zoper toženo stranko. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje pri tem določene kriterije. Tožnik je prejel najslabšo oceno delovne uspešnosti v svoji skupini med delavci na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbami 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je tožena stranka v postopku dokazala obstoj utemeljenega (resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
ZMZPP člen 90, 92, 92/1. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 25, 25/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/3.
varščina - varščina za pravdne stroške - tuja pravna oseba - razmerje z mednarodnim elementom - kraj obdavčitve - davčni zavezanec - gospodarska družba - odvetniške storitve - DDV
Varščina mora zadoščati za poplačilo pravdnih stroškov v celoti. Sodišče mora zato oceniti, kateri stroški in v kakšni višini bodo verjetno nastali tekom konkretnega pravdnega postopka.
Kadar slovenski davčni zavezanec opravlja odvetniške storitve zavezancu s sedežem izven Slovenije, je kraj obdavčitve storitev izven Slovenije. Zato sporne odvetniške storitve niso predmet DDV v Sloveniji.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - potrebni pravdni stroški
Dejstvo, da je tožnik v sporu o glavni stvari uspel, samo po sebi ni zadostno, da bi lahko sodišče toženo stranko zakonito zavezalo k povračilu stroškov iz naslova pripravljalne vloge. Iz listin sodnega spisa ne izhaja, da bi tožnikov pooblaščenec za pripravljalno vlogo, poimenovano "izjasnitev" z dne 19. 12. 2016 stroške priglasil. Niso priglašeni v pripravljalni vlogi, niti na zadnjem naroku glavne obravnave dne 15. 2. 2017. Za priznanih 255 točk za pripravljalno vlogo torej ni podlage in so stroški iz tega naslova priznani v nasprotju s 163. členom ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - odpoved pravici - odpravnina
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se delavec pravici do odpravnine kot zakonski pravici ne more pravnoveljavno odpovedati.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.. URS člen 25, 153.
zavrženje revizije
Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivo, kljub temu da je tožnik vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo postavljenega izvedenca, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - poseben primer ponarejanja listin - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja
V konkretnem delu opisa dejanja niso opisane okoliščine, iz katerih bi bilo razvidno, da jih je obdolženec zapisal brez pristanka B. B., tj. neupravičeno. Brez konkretizacije tega znaka se obdolžencu očita le, da je pravo listino izpolnil z neresnično vsebino. Resničnost ali neresničnost izjave pa za obstoj tega kaznivega dejanja ni relevantna, ker bi sicer lažna navedba lahko bila podana s soglasjem ali privolitvijo B., na čigar poškodbe se je nanašala.
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - utemeljenost zahtevka - razlog za umik tožbe
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - smiselna uporaba določb ZPP
Upoštevaje navedeni položaj začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ki ga postavi sodišče (v konkretni zadevi je začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, sodišče postavilo s sklepom z dne 29. 11. 2016), ga v izvršilnem postopku ni mogoče opredeliti kot stranko niti kot tretjega niti kot udeleženca v smislu 5. točke 16. člena ZIZ. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 38. člena ZIZ, temveč je v zvezi s stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, treba smiselno uporabiti določbe ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) .
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - javno dobro - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverna pridobitev nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja ovira njen pravni status javnega dobra. Po podatkih zemljiške knjige je bila sporna nepremičnina vpisna v seznam javnega dobra z opredelitvijo, da gre za cesto. Pravni status javnega dobra je izgubila šele z odločbo Vlade RS z dne 15. 7. 2008. Ni pomembno, kakšno je stanje v naravi (ali je v splošni rabi). Nepremičnina s statusom javnega dobra ne preneha biti javno dobro že s prenehanjem splošne rabe, ampak šele s sprejetjem akta pristojnega (upravnega) organa o ukinitvi javnega dobra.