nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - padec na stopnicah - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - manjkajoča trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme o okoliščinah škodnega dogodka oziroma vzročni zvezi je bilo na tožniku. Tožnik v pravočasni trditveni podlagi ni navajal, da pri vstopu v stanovanje ni imel nikakršne možnosti pri izbiri neustreznih copatov brez usnjenega podplata, ker je ravnal po navodilu lastnice. Ni pravočasno očital zavarovanki toženke, da mu je zagotovila neustrezno obutev za hojo po spornih stopnicah. To je začel navajati šele v pripombah zoper izvedensko mnenje, ko je izvedenec izpostavil okoliščine, ki lahko vplivajo na drsnost in s tem vzrok za padec, kar je bilo prepozno.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe - nespremenjene okoliščine
Dolžnica se je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom dne 20. 2. 2017 zavezala, da bo nepremičnino izpraznila in izročila upniku do 21. 3. 2017 oziroma 31. 5. 2017.
Vse okoliščine, na katerih je pritožnica utemeljevala odlog izvršbe iz posebej upravičenih razlogov, so obstajale že v času nastanka izvršilnega naslova, zato je to pomembna okoliščina pri presoji obstoja razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom
Če dolžnik kljub večim pozivom ni poravnal večjega zneska dolga iz sodne poravnave, je upnica vedela, da bo morala vložiti predlog za izvršbo. Zato bi morala opraviti poizvedbe pri MOP v okviru predpriprav na vložitev predloga za izvršbo, zlasti glede na pritožbeno navedbo, da je šlo za večji znesek dolga (31.400,00 EUR s pripadki), zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev.
odgovornost delodajalca za delavca - zdravniška/strokovna napaka - protipravno dejanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec medicinske stroke
Opustitev antibiotične profilakse pri kirurških posegih na hrbtenici, ki je bila v nasprotju z običajno prakso v takratnem obdobju in bi lahko zmanjšala nastanek zapleta z vnetjem medvretenčne ploščice najmanj za polovico, predstavlja nedopustno, nestrokovno ravnanje, za katerega zdravstvena ustanova odgovarja.
končanje stečajnega postopka - posebna stečajna masa - delitveni načrt - oškodovanje upnikov - nerealna prodajna cena - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - ocena vrednosti premičnega premoženja
Ker gre glede na pravnomočni sklep o nezavezujočem zbiranju ponudb za prodajo opreme, vredne manj od 15.000,00 EUR, lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da upravitelj premoženja ne bi prodal na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja. Glede na to, da je premoženje že prodano za 280,00 EUR, nadaljnje preverjanje podatkov o pravi tržni vrednosti prodajane opreme ni smotrno. Končno je prava tržna vrednost tista, ki se oblikuje na trgu, to je vrednost, ki so jo kupci pripravljeni plačati za predmet prodaje. Če pritožnik meni, da so bili (ločitveni) upniki oškodovani, je v prvem odstavku 102. člena ZFPPIPP določena odškodninska odgovornost upravitelja upnikom za škodo, ki jim jo ta povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
najemna pogodba - odprava napak - unovčitev bančne garancije - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - združitev postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - enako dejansko stanje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - plačilni nalog - ugovor dolžnika - začetek postopka zaradi insolventnosti - osebni stečaj - osebni stečaj nad dolžnikom - neobrazložen ugovor - obrazložen ugovor dolžnika - pravne posledice
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP je treba uporabiti za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložene menice. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti, saj presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora.
Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen, zaradi česar je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ter v zvezi s 61. členom ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
bivalne razmere v zaporu - plačilo denarne odškodnine - protipravno ravnanje države - pobotni ugovor - primerna denarna odškodnina
Bivanje v neustreznih razmerah v priporu je opredeljeno kot protipravno ravnanje.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar na podlagi pravočasnih do prvega naroka za glavno obravnavo pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 309.
prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravic
Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način.
Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.
V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002304
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. OZ člen 833. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1.
izdaja evropskega plačilnega naloga - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - načelo kontradiktornosti - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev
Glede na to, da se skladno s 17. členom ZPP pristojnost presoja glede na trditve tožeče stranke v fazi tožbe oziroma v primeru ugovora o nepristojnosti tudi na podlagi trditev v ugovoru, ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost izjaviti se na navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor. Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti.
Distribucijska pogodba, s katero se distributer zaveže, da bo od principala kupoval blago, ki ga bo potreboval za zadovoljitev povpraševanja svojih strank, principal pa se zaveže, da bo distributerju, ki ga je v ta namen sam izbral, prodajal blago, in ki zlasti vsebuje posebne pogoje glede distribucije prodanega blaga, je pogodba o opravljanju storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00003215
Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju člen 1, 1/5, 4. ZFZ člen 1, 2, 3, 3/1-1. ZFPPIPP člen 44l, 44l/3, 44l/5, 44m, 44m/1. ZIZ člen 55, 55/1. ZPP člen 343, 343/4. Odvetniška tarifa člen 13.
izvršilni postopek - postopek preventivnega prestrukturiranja - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - osnovni seznam finančnih terjatev - finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovana s takim zavarovanjem - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov - odvetniška tarifa - vrednost točke
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ.
Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju.
Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja je proti dolžniku dopustno izdati sklep o izvršbi za izterjavo finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, ki je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, zgolj v primeru, ko se predlaga poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet finančnega zavarovanja po ZFZ.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravdna sposobnost stranke - finančna stiska najemnika
Dejstvo, da se toženka nahaja v težki finančni situaciji, ne pomeni njene pravdne nesposobnosti, kot zmotno razloguje pritožba. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka jih lahko opravlja sama ali preko svojega pooblaščenca. Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Toženka pa ni z ničemer izkazala, niti ni ustrezno zatrdila, da bi ji bila slednja kakorkoli omejena oz. odvzeta.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
lastninska pravica na nepremičnini - sestavina nepremičnine - domneva lastninske pravice - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.