neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravdna sposobnost stranke - finančna stiska najemnika
Dejstvo, da se toženka nahaja v težki finančni situaciji, ne pomeni njene pravdne nesposobnosti, kot zmotno razloguje pritožba. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka jih lahko opravlja sama ali preko svojega pooblaščenca. Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Toženka pa ni z ničemer izkazala, niti ni ustrezno zatrdila, da bi ji bila slednja kakorkoli omejena oz. odvzeta.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - plačilni nalog - ugovor dolžnika - začetek postopka zaradi insolventnosti - osebni stečaj - osebni stečaj nad dolžnikom - neobrazložen ugovor - obrazložen ugovor dolžnika - pravne posledice
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP je treba uporabiti za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložene menice. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti, saj presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora.
Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen, zaradi česar je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ter v zvezi s 61. členom ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/5, 121, 121/1, 136, 152, 152/7, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 232, 232/1, 232/1-1, 232/4, 242, 242/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 125.
izpodbijanje zakonske domneve - odprava insolventnosti - razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev
Določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP se v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja, zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
Upniku kot predlagatelju stečajnega postopka je sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil.
elektronsko poslovanje na trgu - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Razlaga 11. člena ZEPT, kot jo je podalo prvostopno sodišče, je pravilna. Navedena zakonska določba določa imuniteto ponudnika storitev gostiteljstva (za civilne in kazenske postopke), dokler ne izve za protipravno naravo vsebin, ki jih shranjuje. To pomeni, da ponudnik storitev ne more biti (civilno ali kazensko) odgovoren za podatke, ki jih shranjuje na zahtevo prejemnika storitve, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim nadzorom, dokler mu ni znana protipravna narava teh vsebin. Če ponudnik, ko izve za protipravnost vsebin, obvestilo o protipravnosti vsebin, ki jih gosti za druge, upošteva in vsebine odstrani ali onemogoči dostop do njih, skladno z določbo ZEPT ne more biti spoznan za civilno ali kazensko odgovornega za morebitno protipravnost vsebin. Če obvestila o protipravnosti ne upošteva, ponudnik storitev ni kar samodejno in mimo ustreznih sodnih postopkov odgovoren za te vsebine. V takem primeru ponudnik storitev nase prevzame tveganje, da bodo v prihodnosti pristojna civilna ali kazenska sodišča poleg avtorja (v obravnavanem primeru drugega toženca) tudi njega spoznala za odgovornega zaradi protipravnosti teh vsebin v skladu s splošnimi pravili civilnega ali kazenskega prava. Zato je zmotno stališče pritožnice, ki določbo 11. člena ZEPT razlaga tako, da ravnanje v nasprotju z določbami ZEPT ne more biti podlaga za (odškodninsko) odgovornost ponudnika storitev - toženke.
Glede na to, da je sodba, s katero mu je bila naložena obveznost povrnitve škode oškodovanki postala pravnomočna dne 14. 12. 2015, obsojeni pa tudi do uvedbe osebnega stečaja dne 19. 5. 2016 ni povrnil oškodovani družbi prav ničesar, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da tega ni storil zaradi uvedbe osebnega stečaja. Ta je bil namreč uveden, ko je prvotni rok za izpolnitev obveznosti, določen s sodbo prvostopnega sodišča z dne 14. 12. 2015, že iztekel (14. 3. 2016).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
ZJSRS člen 21d, 21f, 26a, 28. OZ člen 280, 280/2, 419. ZIZ člen 21.
plačilo preživnine - nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prehod terjatve - zakonite zamudne obresti - izvršilni naslov
Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).
najemna pogodba - odprava napak - unovčitev bančne garancije - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - združitev postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - enako dejansko stanje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000823
OZ člen 364, 369.
posojilno razmerje - posojilna pogodba - sporno dejansko stanje - prejem posojila - dokazna ocena - visečnost pravde (litispendenca) - pripoznava dolga - začetek teka zastaranja - zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe - splošni zastaralni rok
Potrdilo z dne 29. 3. 2011, ki sta ga podpisali pravdni stranki, podpisa pa sta bila overjena pri notarju, potrjuje obstoj posojilnega razmerja, kot ga v tem postopku zatrjuje tožnica.
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/6, 374/6-3. OZ člen 29, 29/3.
sklep o prodaji - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zahteva upnika - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Upnik ni upošteval in pristal na bistveno sestavino ponudbe iz Poziva, da je terjatev dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije že unovčljiva za 150.000,00 EUR. Ponudbo iz Poziva je sprejel le pod pogojem, da terjatev ni unovčljiva in da se v celotni višini prenese nanj za poplačilo njegove terjatve v višini 1.015,90 EUR. To pomeni, da je njegova ponudba v primerjavi s Pozivom bistveno spremenjena.
Zato upnikova izjava o sprejemu ponudbe za sodišče ni bila zavezujoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00003196
ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 179, 180, 185, 185/3, 211, 212. ZPP člen 81, 81/2.
zastopanje procesno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - postavitev skrbnika za poseben primer - privolitev skrbnika - naloge skrbnika - ustrezno pravno znanje - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, je potrebna v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo, ne pa tudi v primeru, ko je kot skrbnik za posebni primer postavljen Center za socialno delo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00003246
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga
Petdnevni rok iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 ni prekluzivni rok po ZP-1, temveč za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000847
ZPP člen 207, 208. ZNP člen 8, 9, 124, 125.
postopek delitve solastnine - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - ureditev meje - ustanovitev služnosti
Predlagana je delitev z razstavitvijo poti na dva dela: po posameznih geodetsko že oblikovanih parcelah. Za presojo, ali je stvar deljiva na predlagani način, postopek ureditve meje med obravnavanima parcelama in nasproti drugim parcelam, na katere obstoječa pot v naravi meji, ni predhodno vprašanje.