ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravica do stikov otroka s starši - začasna ureditev stikov - prepoved stikov z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - nasilno obnašanje - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi
Očetov nekritičen odnos do ravnanj nasilništva ter njegove vedenjske posebnosti, ki hčerko vznemirjajo in jo spravljajo v stisko, so tisti razlog, na podlagi katerega je sodišče utemeljeno zaključilo, da je v dekličino največjo korist, da se stiki z očetom začasno prepovejo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - grožnja
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da grožnja z napadom na življenje in telo, kot jo predstavlja dostavljena kuverta z nabojem kalibra 9 mm in elektronsko sporočilo s sklicevanjem na naboj kalibra 9 mm, kot se uporablja v službenih pištolah policistov, predstavljata hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in da je tožnik ravnal naklepno. Opisana kršitev ima vse znake kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, ki ga stori, kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo (prvi odstavek 135. člena KZ-1) ali kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari (drugi odstavek 135. člena KZ-1).
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
ZDR-1 člen 54, 56, 77.. ZPP člen 212, 286, 277, 318.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zamudna sodba
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom. Razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi (usposabljanje in priprava na delo), očitno ni resničen, glede na to, da je v obvestilu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zapisano, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Poleg tega pa tudi ta drugi razlog, to je začasno povečan obseg dela, ni izkazan, ker gre za stalno delo, za katero je tožena stranka zaposlila druge delavce.
Kadar je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato tudi v obravnavanem primeru ni zakonske podlage za to, da bi se delodajalcu naložila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožena stranka ni dokazala, da je bil z delavci (tudi s tožnico) v predhodnih letih sklenjen dogovor, da se zaradi težke finančne situacije delavcem izplačuje plača, nekoliko nižja od pogodbeno dogovorjene in le delno, če bo denarni tok podjetju to omogočal, tudi regres za letni dopust. Zavzelo je pravilno stališče, da predstavitev situacije zaposlenim in tudi obvestilo zaposlenim ne predstavljata dogovora tožene stranke z delavci (tožnico) o znižanju plač ter zamiku in znižanju regresa za letni dopust. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposltivi.
dejansko stanje - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev
Dejstvo prijave terjatve v stečajni postopek, ki naj bi pretrgalo zastaranje, je enostavno dejstvo, ki ne odpira nekih kompleksnejših vprašanj, je razmeroma lahko preverljivo. Zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
ZPIZ-2 člen 6, 129, 129/1, 129/1-3, 133, 134.. ZPIZ člen 308.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - dokazni postopek
Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je edina odločilna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik v vtoževanem obdobju, kljub zatrjevanim elementom delovnega razmerja na očetovi kmetiji, ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ni bil prijavljen v zavarovanje, ni pridobil lastnosti zavarovanca, kaj šele, da bi domnevni delodajalec iz tega naslova obračunaval in plačeval predpisane prispevke. V obravnavanem primeru zato ni pogojev za ugodilno sodbo. Čeprav je tožnik kot družinski član delal na očetovi kmetiji, dela ni opravljal v pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil vključen v pokojninsko zavarovanje. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. odst. 135. člena v zvezi s 126. členom TZPZ-64, niti 50. člena v zvezi z 48. členom ZTPPIZ-72, ki ju je za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo potrebno uporabiti glede na 3. alinejo 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki, ki je javni zavod, ki skrbi za razvoj športne in druge kulture ljudi ter opravlja s športnimi objekti. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto vzdrževalec, zato bi tožniku očitana kršitev, da je povzročil poškodbo nosu mladoletni osebi in to pred objektom tožene stranke, lahko imela posledice in vplivala tudi na dejavnost tožene stranke. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je ravnanje tožnika imelo vse znake kaznivega dejanja, in da je pri toženi stranki glede na dejavnost, ki je usmerjena predvsem v športne prireditve in dejavnosti, ničelna toleranca za tovrstno postopanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je odpovedni razlog za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
gradnja avtocest - škoda - odškodninska odgovornost dars - odškodninska odgovornost države - pasivna legitimacija DARS
Ker je tudi po ZDARS (Ur. l. RS št. 57/93), veljavnem v času izvajanja del, zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, tožena stranka opravljala posamezne naloge v zvezi z izgradnjo avtoceste za račun države in ne za svoj račun, za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi izgradnje avtoceste, ne more biti odškodninsko odgovorna.
ZDR člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
ZDR člen 42, 126, 127, 128, 131, 137.. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-14.
plača - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v tem sporu uveljavljal, da mu je prikrajšanje pri plači nastalo, ker mu tožena stranka v posameznih mesecih zaposlitve ni priznala 100 % učinka. Navedeno povzema tudi sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sodbe, vendar v nadaljevanju izpodbijane sodbe ugotavlja le, ali je bil med strankama sklenjen dogovor o višji urni postavki, kar pa ni razlog, zaradi katerega tožnik uveljavlja prikrajšanje pri plači. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odvzem roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča
Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001342
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 619, 626, 626/2. ZEN člen 44.
spori majhne vrednosti - podjemna pogodba - geodetske storitve - elaborat - izdelava elaborata - označitev meje v naravi - plačilo za opravljene storitve - obveznosti podjemnika - zamuda z izpolnitvijo - sankcije za kršitev pogodbe - pravica do plačila - zastaranje - začetek teka zastaranja - končanje posla - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo posla. Podjemnik pridobi pravico do plačila šele, ko posel konča in končani posel izroči.
policijska intervencija - protipravno ravnanje policista - uporaba prisilnih sredstev za vklepanje in vezanje - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek tožeče stranke, ker je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da je bila policijska intervencija proti tožniku potrebna in zakonita, prav tako pa je bila utemeljena in zakonita uporaba prisilnega sredstva, tj. lisic kakor tudi, da je bilo trajanje tega ukrepa primerno, nadalje, da policisti tožniku niso ob namestitvi preveč zategnili lisic, zato je povsem nemogoče, da bi namestitev lisic povzročila pri tožniku nastanek sindroma karpalnega kanala.