krivdno povzročeni stroški - izmikanje vročitvi - stroški za vročanje pisanj - vročanje sodnih pisanj - dolžnost obvestila o spremembi naslova
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni trdilo, da je obdolženec spremenil naslov, temveč je le obrazložilo, da na naslovu stalnega prebivališča sodnih pisanj ni dvignil, ob tem pa še na načelni ravni pojasnilo, da ni sporočil spremembe naslova in prebivališča (o čemer je bil v fazi preiskave izrecno poučen).
stroški postopka - nepravdni postopek - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - posredovanje informacij družbeniku - izpolnitev
ZNP-1, ki se uporablja v tem postopku, v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, kadar je predlog v zadevi iz 50. člena ZGD-1 utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če zakon ne določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085433
OZ člen 619. ZPP člen 286, 286/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za delo - ugovori naročnika - ugovor prenehanja terjatve - uveljavljanje pobotnega ugovora
Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00085116
ZLNDL člen 2, 2/1. ZUODNO člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina s pravico uporabe - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo nekdanjih občin - prenos pravice uporabe družbene lastnine - zemljiškoknjižno dovolilo - istovetnost nepremičnine - etažni načrt - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožnica je izkazala, da je bila na dan 25. 7. 1997 imetnica pravice uporabe na spornih prostorih. To posledično pomeni, da je lastninsko pravico na njih pridobila ex lege na podlagi določb ZLNDL.
Za prenos pravice uporabe je zadoščala pisna pogodba in izročitev v posest, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085627
OZ člen 336, 336/1, 346.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne teči zastaralni rok - začetek teka zastaranja obogatitvenega zahtevka - višina glavnice - potrošniški spor - kreditna pogodba - pravica do dostopa do sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je petletni zastaralni rok za kondicijski zahtevek začel teči že v letu 2015. Tožeča stranka je šele 28. 2. 2023 na podlagi kreditne pogodbe, katere ničnost uveljavlja, preplačala glavnico v višini 120.116,23 EUR, zato pred tem datumom ni imela podlage za uveljavitev kondicijskega zahtevka.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2. ZUreP-3 člen 108, 108/8.
dejanska razlastitev - pravna razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - tržna vrednost nepremičnine - pravilo ne ultra alterum tantum
Za razlaščeno nepremičnino pripada lastniku ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček in dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina odmeri glede na tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma da bo izgubil lastninsko pravico (praviloma na dan odvzema posesti), in se valorizira na dan sojenja.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Pritožnica je šele v pritožbi navedla, da denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 11, 11/5, 11/6, 15, 15/1. ZUJIK člen 83, 83/1, 87, 87/2. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 85, 85/2.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - odmerna odločba - zakonske zamudne obresti
Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.
Ne gre prezreti, da je izvedenec finančne stroke dr. A. A. v izvedenskem mnenju zaključil, da nespornega zneska plačil z gotovino na podlagi listin, ki so v sodnem spisu, ni mogoče ugotoviti. To je pomembno, saj višina protipravno prilaščenega denarja v obravnavani zadevi predstavlja zakonski znak, ki mora biti kot tak nedvomno z gotovostjo ugotovljen. Ob tem tudi ni mogoče zaobiti zaključkov izvedenca dr. A. A., ki je pojasnil, da znesek potnih nalogov (za katere sicer po podatkih spisa ni mogel oceniti ali so dejanski ali fiktivni) v višini 34.564,40 EUR, ni zajet v znesku 65.665,55 EUR (kar bi naj po zaključkih izvedenca predstavljalo znesek "upravičenih" gotovinskih dvigov). Takšen zaključek izvedenca tako še dodatno ustvari dvom v višino zneska gotovine, ki bi si jo naj obdolženca neupravičeno zadržala, pri čemer je poudariti še, da bi se ob morebitni resničnosti in obstoju potnih nalogov, znesek neupravičeno zadržanih sredstev zmanjšal na manj kot 50.000 EUR, kar pomeni, da ne bi šlo za premoženje velike vrednosti (četrti v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1). Po obrazloženem okrožni državni tožilec ne more uspeti niti s subjektivno oceno o izkazanosti najmanj 58.625,46 EUR neupravičeno dvignjenega denarja, saj takšna njegova ocena predstavlja le neustrezno in selektivno razlago izvedenskega mnenja.
dovoljenost pritožbe - sklep o izločitvi dokazov - začetek glavne obravnave - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o dovoljenosti vložitve navedenega predloga obrambe dne 29. 5. 2024 kljub določbi drugega odstavka člena 83 ZKP v zvezi s 4. točko tretjega odstavka člena 285.a ZKP, poleg tega pa je, upoštevaje četrti odstavek člena 340 ZKP, z napačnim pravnim poukom zagovornikom podelilo pravico, ki je zakon ne predpisuje: v primeru, da sodišče na glavni obravnavi izda poseben sklep v zvezi z izločitvijo dokazov, se lahko tak sklep izpodbija le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek člena 340 ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084956
URS člen 15, 15/3, 27 29, 34, 35, 36. ZKP člen 236, 236/3, 3 3/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. KZ-1 člen 173, 173/3.
zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do obrambe - sekundarna viktimizacija - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - domneva nedolžnosti - test sorazmernosti - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Varstvo mladoletne oškodovanke pred sekundarno viktimizacijo, ki bi lahko nastopila ob njenem zaslišanju v kazenskem postopku, ne sme prikrajšati obtoženca za učinkovito izvrševanje pravice do obrambe.
Kadar sta pri pridobivanju dokazov s strani "zasebnikov" ogrožani dve ustavni pravici, je treba opraviti tehtanje med pravicami v skladu s strogim testom sorazmernosti.
OZ člen 299, 199/1, 378, 378/1, 435, 496, 921, 936. ZPP člen 442, 458, 458/1, 353.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - zavarovalna pogodba - neplačilo kupnine
Ker je torej po ugotovitvah sodišča prve stopnje toženka s tožnico sklenila prodajno pogodbo, s katero je kupila in prevzela telefon, ga kasko zavarovala in uporabljala več mesecev, tožniku kot prodajalcu pa ni plačala ničesar niti ni sklenila kreditne pogodbe, na podlagi katere bi tožnica prejela plačilo telefona in zavarovanja, je sodišče prve stopnje ob materialnopravno pravilni uporabi določb 435., 496. , 921. in 936. člena OZ ter določb sklenjene prodajne pogodbe z dne 17. 11. 2022 pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 1.528,98 EUR po računu z dne 17. 11. 2022 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2022 dalje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 14a, 14a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - presoja po uradni dolžnosti - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nezmožnost preizkusa odločbe
Šele ugotovitev glede tega, ali bi (takojšnje) plačilo sodne takse (v celotnem znesku) povzročilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se pritožnik in njegova družina preživljajo, je lahko podlaga za odločitev o tem, ali zavezanec za plačilo sodne takse izpolnjuje pogoje za njeno oprostitev oz. obročno plačilo. Brez ocene morebitnega občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je odločitev o (ne)izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oz. njeno obročno plačilo, preuranjena. Brez navedbe razlogov glede tega, pa sklepa, ki vsebuje odločitev o oprostitvi plačila sodne takse oz. njenem obročnem plačilu, ni mogoče preizkusiti.
Tožnik je prejemal del plače iz naslova horizontalnega napredovanja le za omejen čas, dokler niso bili urejeni kriteriji za plačilo stimulacije, zato je toženka z uvedbo teh kriterijev utemeljeno prenehala plačevati delovno uspešnost iz naslova napredovanja in plačuje le še delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - pobotni zahtevek
Drugi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek o nasprotni tožbi in ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa. Ugovor pobotanja v pravdi predstavlja procesno dejanje (procesno pravno varstvo posebne oblike), ki omogoča, da tožena stranka zoper trditev tožeče stranke o njeni terjatvi zoper toženo stranko, ki je zajeta v tožbenem zahtevku, postavi nasproti svojo trditev, da ima nasprotno pobotljivo terjatev.
ZPP člen 108, 242, 242/2, 242/3, 245, 245/3, 249, 359, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 49, 49/2, 49/3. OZ člen 642, 642/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - strokovna institucija kot izvedenec - izguba pravice do povračila - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - splošna načela - podjemna pogodba
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na dikcijo drugega odstavka 242. člena v zvezi z 249. členom ZPP sankcija izgube pravice do nagrade pride v poštev zgolj, če je bila strokovna institucija na to posebej opozorjena.
Kajti določbe Pravilnika veljajo le za v Sloveniji imenovane sodne izvedence (1. člen Pravilnika), ne pa za strokovne institucije, ki jim je zaupana izdelava izvedenskega mnenja. Pravica strokovne institucije do plačila za opravljeno delo in povrnitev stroškov se presoja po splošnih načelih obligacijskega prava in se nagrada odmeri v višini, dogovorjeni med sodiščem (kot naročnikom) in strokovno institucijo ali se določi po vnaprej znanem ceniku ali v višini, ki se običajno plačuje za tako delo, pri čemer se glede plačila uporabijo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - način izvrševanja stikov - stiki z otrokom - stiki otroka s starimi starši - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stroški postopka - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
ZKP člen 4, 4/4, 8, 8/8, 83, 83/2, 233, 233/3, 249, 249/4. ZNPPol člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 62.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - ravnanje policije - sodni tolmač - tolmač - pravica do uporabe jezika v postopku - predkazenski postopek - uradni zaznamek
Glede na povzeta pravila uporabe jezika in dejstvo, da se opravila v predkazenskem postopku izvajajo praviloma neposredno po zaznavi kaznivega dejanja, ne glede na del dneva in tudi na kraju dejanja je jasno, da v predkazenskem postopku ni niti vedno in povsod mogoče, niti nujno pričakovati zagotovitve takih standardov glede obdolženčeve pravice do uporabe jezika, kot zavezujejo sodišča ob vodenju kazenskega postopka in so določeni v osmem odstavku 8. člena ZKP.
Določbe 8. člena ZKP se namreč uporabljajo za predkazenski postopek pred policijo smiselno, seveda ob uporabi že omenjenega 19. člena ZNPPol in ob upoštevanju 62. člena URS ter 6. člena EKČP.