DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00037631
DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57, 57/3, 62, 62/1, 66, 66/1, 66/2, 69, 69/1, 69/2. ZZK-1 člen 22, 40, 40/1, 40/1-8, 46.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - delno odvzeta poslovna sposobnost - načelo sorazmernosti - uradni pritožbeni preizkus - zmožnost razsojanja - omejitev pravic - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - časovna omejitev trajanja ukrepov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - vpis v evidenco
Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00036648
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 15, 23. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 366/1. ZIZ člen 15, 44, 44/3, 88. ZPP člen 328, 332.
zastaranje judikatne terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve - pretrganje zastaranja - pravica do sodnega varstva - poseg v pravico do sodnega varstva - učinkovito pravno varstvo - načelo sorazmernosti
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru zastaranje ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja, vendar le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe.
Za dolžnika ni sporno, da je bil predlog za izvršbo v obravnavani izvršilni zadevi vložen dne 11. 10. 2018 in da je bil izvršilni postopek I 453/2003 ustavljen s sklepom z dne 6. 10. 2008, ki je postal pravnomočen dne 22. 10. 2008. Glede na dejstvo, da je bil dne 6. 10. 2008 izdan sklep o ustavitvi postopka, pa je tudi po presoji višjega sodišče treba šteti, da je (šele) s pravnomočnostjo tega sklepa začel teči desetletni zastaralni rok za zastaranje upnikove judikatne terjatve. Ne glede na to, ali je bil sklep o ustavitvi izvršilnega postopka pravilen oziroma potreben ali ne, je namreč odločilno, da je upnik sklep prejel in je zato upravičeno lahko štel, da je tek zastaralnega roka vezan na navedeni sklep oziroma na njegovo pravnomočnost.
Po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice obstoj zastaralnih rokov sicer sam zase ni nezdružljiv z EKČP, je pa nedvomno poseg v konvencijsko pravico do sodnega varstva. Pretoga uporaba zastaralnih rokov, pri kateri sodišče ne upošteva okoliščin posameznega primera, lahko zato pomeni nedopusten poseg v pravico do dostopa do sodišča, če stranki nesorazmerno otežuje oziroma preprečuje, da bi uporabila razpoložljivo pravno sredstvo. Uporaba zastaralnih in prekluzivnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic. Povedano drugače, ker je zastaranje poseg v konvencijsko in ustavno pravico do sodnega varstva, ki je legitimen, je sicer konvencijsko in ustavno lahko dopustno, vendar le, če je ta institut skladen z načelom sorazmernosti. Zakonska ureditev torej ne sme biti taka, da bi (zaradi sicer legitimnih ciljev) nesorazmerno in posledično nedopustno posegla v upnikovo pravico do sodnega varstva. Načelo sorazmernosti pa veže tudi sodišča, ki morajo zato zakonske določbe o zastaranju razlagati konvencijsko in – ustavno skladno, torej ne preširoko oziroma tako, da bi se prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva.
Če je sodišče v izvršilnem postopku I 453/2003 presodilo, da je sklep potreben, zato ga je tudi izdalo in z njim ustavilo izvršilni postopek, se v tem postopku to vprašanje pri (istem) sodišču ne more spet odpirati. V nasprotnem bi bil upnikov položaj nepredvidljiv, kar pa je ne samo v nasprotju z upnikovo pravico do sodnega varstva, temveč tudi v nasprotju s potrebo po predvidljivosti urejanja pravnih razmerij, kar je, končno, sestavni del ustavnega načela pravne države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00036692
URS člen 22, 33. ZIZ člen 15, 24, 24/4, 56a, 62, 62/2, 67, 76, 170, 170/2. ZPP člen 319, 319/1. ZZZDR člen 56, 56/2. DZ člen 82, 82/1.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - pravno nasledstvo - skupno premoženje zakoncev - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - kvalificirane listine - ustavna pritožba - odločba Ustavnega sodišča - precedenčni učinek
Subjektivne meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki ima pravno moč izvršilnega naslova, zavezujejo zgolj prvega dolžnika. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev pravila o subjektivnih mejah pravnomočnosti sodne odločbe in ustavne pravice druge dolžnice do sodelovanju v postopku iz 22. člena Ustave.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
V primeru, ko nasprotnemu udeležencu socialno varstveni zavod zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, je takšna namestitev nesprejemljiva z vidika posega v njegove ustavne pravice.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00035489
ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.
Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odgovornost države - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina denarne odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Določba 13. člena ZPŠOIRSP, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, ne ureja tudi določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v tej zadevi torej glede na čas nastanka škode določbe ZOR. Drugačna razlaga bi povzročila nesmiselnost omejitve iz prvega odstavka 12. člena ZPŠOIRSP.
Zamudne obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo. Do tega je nedvomno prišlo vsaj z vložitvijo obravnavane tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00029285
ZPP člen 142, 142/1, 318, 318/1, 318/1-1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.
vročanje - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - načelo vzajemnega priznavanja - načelo primarnosti prava EU - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Velika Britanija - način vročanja - osebna vročitev - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker je bila vročitev pravilna po pravu zaprošene države, je opravljena skladno s členom 7(1) Uredbe št. 1393/2007 in to v konkretnem primeru zadošča; absolutna kršitev določb postopka zaradi načela primarnosti prava EU zato ni storjena.
URS člen 2, 15, 15/3, 33, 35, 36.. SPZ člen 66, 66/1, 92, 99, 100.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - varstvo solastnine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče o absolutnosti tožnikove pravice do zasebne lastnine nasproti pravicam toženk do zasebnosti in pravici do nedotakljivosti stanovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00028299
URS člen 17, 34, 35. ZKP člen 83, 83/2.
zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Po prepričanju sodišča druge stopnje je predpogoj, da je moč govoriti o konfliktu človekovih pravic oziroma njihovi koliziji, sočasnost, ko si stopijo pravice dveh subjektov nasproti, saj je šele tedaj moč presojati v luči konkretnega primera oziroma oblikovati pravilo (praktična konkordanca) katera od človekovih pravic se mora umakniti drugi. Šele tedaj se lahko obseg varovanja določene pravice zmanjša v tistem delu, ki je nujen za uveljavitev druge pravice.
prenos pravic in obveznosti izbrisane pravne osebe - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zastaranje terjatve
Sodišče je pravilno obrazložilo, da se na podlagi vsebine sodbe ESČP z dne 11. 12. 2018 v zadevi Lekić proti Slovenji in obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 13. 12. 2018 o takojšnji dokončnosti navedene sodbe na podlagi drugega odstavka 2. člena ZPPDID obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti nadaljuje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00028478
ZPP člen 105. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 35, 39.
čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - mnenje o dejstvih - trditve o dejstvih - svoboda izražanja - zaničevalni namen - poseg v čast in dobro ime - kolizija pravic - poseg v zasebnost - pričakovana zasebnost - pričakovano polje zasebnosti - javni interes - javna seja - javna razprava
Toženec je besedo „izsiljevanje“, ki je edini del izjave z negativno konotacijo, uporabil v smislu označevanja trdih pogajalskih taktik tožnika pri prodaji nepremičnin in njegovega nepopustljivega vztrajanja pri neprimerljivo visoki ceni. Beseda se v tem smislu tudi pogosto uporablja, in sicer za označevanje pravno dopustnih ravnanj, ki pa jih oseba s pretiravanjem označi za moralno, ne pa zakonsko sporna. Toženec je torej izrekel mnenje in ne trditve o dejstvih.
Upoštevaje tožnikovo neprilagodljivost pri zasledovanju lastnega interesa v obliki čim višje cene (ki ga ima sicer vso pravico zasledovati) v postopku izpeljave projekta v javnem interesu, dejstvo, da je toženec kot občinski svetnik nastopal kot zastopnik javnega interesa, tožnik pa je ravnal v nasprotju z javnim interesom, ter upoštevaje, da je bila seja občinskega sveta namenjena prav razpravi o nakupu spornega zemljišča prav zaradi visokega odstopanja cene od cen drugih prodajalcev in ocenjene vrednosti nepremičnin, je razvidno, da toženec ni podal sporne izjave z namenom zaničevanja tožnika, temveč kot grajo tožnikovega ravnanja zaradi pomanjkanja njegovega posluha za javno korist v zasledovanju zasebne (denarne) koristi. Tudi v preostalem delu sporne izjave, ki sicer ne vsebuje nobenih negativno zaznamovanih besed, ki bi lahko utemeljevale poseg v čast ali dobro ime, je razvidno, da je očitek toženca usmerjen v tožnikovo zasledovanje finančnih koristi in ne v zaničevanje tožnika kot osebe, še manj pa tožnice, ki v besedilu ni niti omenjena.
Ker je bil posel med tožnikom in občino v javnem interesu ter se je o njem tudi razpravljalo na javni seji, je tožnik glede svoje vloge v postopku nakupa užival manjšo stopnjo zasebnosti. Ni torej pomembno, ali je tožnik javna oseba, temveč, da se je izjava nanašala na tožnikovo ravnanje v zadevi javnega interesa, podana pa je bila med javno razpravo o dotični zadevi v javnem interesu (nakupu nepremičnine zaradi gradnje obvoznice).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00046104
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179, 179/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - objava članka - umik objave - objava javnega opravičila - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
V primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja je v skladu z ustavno sodno prakso lahko izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje. Pretirane in žaljive izjave niso varovane s pravico do svobode izražanja le, če je njihov izključni namen žalitev oziroma sramotitev prizadete osebe. Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno oceno sodišča, da iz načina izražanja v spornem članku ni razviden zaničevalni namen, saj je ključna ugotovitev, da se mnenje oziroma ocena prvega toženca nanaša na ravnanje tožnika in ni v ospredju žalitev oziroma blatenje tožnika.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00025970
URS člen 14, 22, 23. ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZFPPIPP člen 270, 270/2, 379, 379/4, 379/4-3, 383, 383/7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izvršba - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni dolžnik - aktivna stvarna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - pravica do izjave - sklep o zaključku stečajnega postopka - načelo enakosti
Po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP aktivna materialnopravna legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka preide na stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso, upnik, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil izpodbojno tožbo, pa obdrži le aktivno procesno legitimacijo. Če je torej upnik že pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj, zaradi potreb stečajnega postopka (enakopravnega obravnavanja upnikov) pride do spremembe v materialnopravnem razmerju, t.j. prenosa aktivne stvarne legitimacije na stečajnega dolžnika. Izpodbojni zahtevki se namreč uveljavljajo v dobro vseh upnikov tako, da se uveljavljajo za račun stečajnega dolžnika (v dobro premoženja stečajnega dolžnika, z unovčenjem katerega nastane razdelitvena masa). Materialnopravni (izpodbojni) upravičenec je torej dolžnik, aktivno (zgolj) procesno legitimacijo pa ima tudi vsak upnik.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 54, 54/1, 54/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pristojnosti strokovnega sodelavca - pravica do zakonitega sodnika
Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00018572
URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 48, 48/1, 61, 65, 65/3, 71.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje - pravnomočnost odločitve
Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje zadržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 2. 2019. Pri tej presoji je sodišče pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je čas šestih tednov potreben, ker gre za prvo hospitalizacijo udeleženca, zaradi česar je potrebna natančna diagonstika ter uvedba in prilagoditev terapije. Obdobje šestih tednov je tudi v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Pojasniti je še, da čas zdravljenje ukrepa fiksno ni določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom (71. člen ZDZdr). Če bo čas zdravljenja krajši, kot ga je predvidela izvedenka, bo udeleženec iz oddelka pod posebnim nadzorom lahko odpuščen že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.
odvzem poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravica do osebne svobode - pravica do zasebne lastnine - volilna pravica
Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.
Volilno pravico je mogoče odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti.