neupravičena pridobitev – neupravičen dvig denarja iz TRR
Prvostopno sodišče je pravilno sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katere je toženka dolžna vrniti neupravičeno pridobljeni denar.
Dopolnitev revizije je vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Prav tako je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo, tako da je dopolnitev revizije prepozna in s tem nedovoljena. Zato je bilo potrebno tožnikovo dopolnitev revizije zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
ZPP člen 155, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 208, 208/4, 276, 277, 277/3. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravdni stroški – potrebni stroški - odgovor na tožbo - poziv sodišča za odgovor na tožbo - vpogled v spis
Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo, če prejme poziv na odgovor. Sodišče pa jo mora opozoriti na posledice, če na tožbo ne bi odgovorila. Ker tožena stranka poziva sodišča, naj vloži odgovor na tožbo, ni prejela, tožbo s prilogami pa si je sama vpogledala in fotokopirala iz spisa, njen odgovor na tožbo ni bil potreben.
priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – dedovanje
Določba drugega odstavka 44. člena SPZ ščiti dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja (ki se je zanesel na zemljiško-knjižne podatke) in ne dedičev. Gre torej za varstvo zaupanja v pravno-poslovni promet, kamor dedovanje ne sodi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078436
ZIZ člen 257, 269, 272, 272/2, 272/2-1. OZ člen 255, 259, 259/2. ZPP člen 343, 343/4.
začasna odredba – ugovor razsojene stvari – res iudicata - izpodbijanje pravnih dejanj – denarna terjatev – nedenarna terjatev – verjeten izkaz nevarnosti - pravilna navedba stranke - pravni interes za pritožbo
V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. OZ člen 94. dokument : VSK0005879.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - posojilo - vrnitev posojila - pridobitev članske pravice v gospodarski družbi - pobotni ugovor - procesni pobot
Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).
Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.
izvršilni naslov - verodostojna listina - sklep o dedovanju - dedni dogovor - formalne predpostavke izvršbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri nepredložitvi izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki ob vložitvi predloga za izvršbo gre za procesno (formalno) predpostavko izvršbe in ne materialno pravno predpostavko izvršbe.
Iz sklepa o dedovanju ni razviden obseg plačila, niti njegova zapadlost. Glede na to priloženi sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, primeren za izvršbo. Sklepa o dedovanju, ki zaradi opisanih pomanjkljivosti ni za izvršbo primeren izvršilni naslov, ne more naknadno „popraviti“ sklenitev dogovora, dogovor pa sam zase tudi ne predstavlja izvršilnega naslova, saj ni bil sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa oziroma ne gre za nobenega izmed izvršilnih naslovov iz 17. člena ZIZ.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe – pravni interes za pritožbo – pritožba proti obrazložitvi – pritožba proti neobstoječemu delu sodbe
Tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe. Za takšno pritožbo nima pravnega interesa, saj je drugačen izid pravde mogoče doseči le z razveljavitvijo ali spremembo izreka sodne odločbe. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe in samo ta veže pravdni stranki.
zdravniška napaka - mnenje izvedenca - vzročna zveza
Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.
Pripombe na zapisnik niso isto kot uveljavljanje kršitev pravdnega postopka, tožena stranka pa ne trdi, da bi na naroku uveljavljala kršitve, pa sodišče tega ne bi hotelo zapisati na zapisnik. Zato tožena stranka te kršitve v pritožbi ne more uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da gre tudi v primeru podrednega tožbenega zahtevka za izpodbojni zahtevek. Iz trditev drugo tožnice namreč izhaja, da ta zahteva, da sodišče ugotovi, da zaradi kršitve 263. člena ZFPPIPP ni prišlo do pobota, zato mora toženec drugo tožnici še vedno plačati dolg, ki naj bi bil pobotan. Poleg tega drugo tožnica ugotovitev, da ni prišlo do pobota, pravilno uveljavlja z dajatvenim zahtevkom, pri čemer prav tako postavi vmesni ugotovitveni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 181. člena ZPP, ki pa v konkretnem primeru niti ni nujen.
osebni stečaj - odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 224/2, 327, 395, 395/2, 395/3, 395/4.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja solastniškega deleža - izvršilni naslov - izselitev iz nepremičnine - deložacija - razdelitev solastnine v nepravdnem postopku
Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar pa to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Kupec bo moral, v kolikor ne bo prišlo do dogovora, delitev stvari doseči v ustreznem nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
Primer, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, predstavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ne pa tudi pritožbenega razloga iz 338. člena ZPP.
Pri določitvi višine primerne uporabnine gre le za oceno, ki je po definiciji lahko le približek, saj kot kriterij za njeno določitev služi hipotetična najemnina, to je najemnina, ki bi jo bilo mogoče v določenem obdobju doseči na določeni nepremičnini. Približek bi bil največji ali celo 100% le v primeru, če bi se sporna nepremičnina v spornem obdobju dejansko oddajala v najem. V vseh ostalih primerih pa podatka o tem, za kolikšno najemnino bi bilo mogoče sporne prostore oddati oziroma najeti, ni mogoče pridobiti s 100% gotovostjo.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost bodoče izvršbe izhaja iz ravnanja dolžnika – odtujevanja dolžnikovega premoženja
Glede na upničine trditve, da nevarnost za bodočo izvršbo njene terjatve izhaja iz samega ravnanja dolžnika oziroma njegovega direktorja, je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega stališča, da je lahko zgolj slabo gospodarsko in finančno stanje dolžnika tisto, ki predstavlja nevarnost za bodočo izvršbo upničine terjatve.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063741
OZ člen 154.
regres zavarovalnice – deljena odgovornost - pomik vozila na nasprotni pas - soprispevek k nastanku nevarne situacije - predvidljivost ravnanj udeležencev v prometu
Vsaka vožnja oziroma pomik vozila na nasprotni smerni pas pomeni izjemno ogrožujočo in nevarno situacijo, ki terja od voznika, ki izvede takšen manever, posebno previdnost in pozornost, ki je zavarovanec tožene stranke ni izkazal.