S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
menica - aval - odgovornost avala - menični upravičenec - narava odgovornosti - abstraktnost - izbris družbe iz sodnega registra
Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Zato z dnem izbrisa družbe iz sodnega registra ni prenehala tudi obveznost eventualnih avalistov - meničnih porokov.
Izročenega premoženja ni mogoče šteti kot darilo, saj je bilo poplačano z nasprotno izpolnitvijo. Vrednost oskrbe z izročenim premoženjem se je poračunalo z več kot pet letnim izvrševanjem pogodbe.
pridobitev lastninske pravice na premičninah - razpolagalno neposobna oseba - nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet - dobrovernost
Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - neprištevnost
Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov se ne zahteva naklep v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je v času nočne izmene neupravičeno zaustavljal stroj. Vendar tožnik zaradi psihičnih težav (hude depresivne motnje) ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti, zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnik
Dogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.
poprava zneska izvršilnih stroškov – popravni sklep – očitno napačni zapis stroškov postopka – napaka pri odmeri stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tudi pri očitno napačnem zapisu stroškov postopka je mogoče izdati popravni sklep, vendar mora biti iz obrazložitve jasno razvidno, da pri tem ni šlo za napako pri odmeri stroškov (in torej za ponovno odločanje o stroških).
oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje
Če pravna oseba razpolaga s premoženjem, ki ga je mogoče unovčiti za plačilo sodne takse, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.
sodna poravnava - izpodbojna tožba - plačilo pravdnih stroškov - umik tožbe - odločanje o stroških po načelu uspeha
S sklenitvijo poravnave in poplačilom po tej poravnavi je bil dosežen namen in cilj izpodbojne tožbe proti tožencu, ki bi v nasprotnem moral dopustiti, da se tožnica poplača z izvršbo na nepremičnine, ki so bile predmet pravnega posla med tožencem in B.H.
ničnost pogodbe – pogodba o prenosu poslovnega deleža – nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank – ničnost kot skrajna sankcija
Sankcija ničnosti je skrajna sankcija že pri obligacijskopravnih pogodbah, za katere je v osnovi določena, in je tudi na obligacijskopravnem področju pridržana le za najhujše kršitve (ustave, prisilnih predpisov in moralnih načel). Zato je pri njeni uporabi treba ravnati skrajno restriktivno.
Nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank, ki je v tem, da je tožena stranka pridobila 100 % lastniški delež v hčerinski družbi tožeče stranke za ceno, ki predstavlja 76% ocenjene vrednosti poslovnega deleža, ne predstavlja tako hude kršitve, ki bi upravičevala sankcijo ničnosti pogodbe.
SPZ člen 43, 99, 266, 266/1, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 269.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemiranjem – negatorna tožba - priposestvovanje – dobroverna posest - nasprotna tožba
Sodišče prve stopnje je zahtevku po nasprotni tožbi ugodilo in razsodilo, da je tožena stranka na sporni parceli pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
OZ člen 840. ZNPosr člen 2, 2/3, 14, 14/1, 25, 25/1, 25/4, 26, 26/2. ZVKSES člen 5, 5/1, 5/1-3.
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pridobitev pravice do provizije
Tožnica kljub temu ni upravičena do plačila provizije za posredovanje, saj toženca ni seznanila z možnostjo nakupa stanovanja A2-S2 in ga ni obvestila, da so bili sprejeti splošni pogoji prodaje, opr. št. SV 175/08 z dne 25. 9. 2008, s sprejetjem katerih je predmetno stanovanje vstopilo na nepremičninski trg.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine (tretjo osebo) in potencialnim kupcem (naročnikom) na splošno, brez sodelovanja pri pogajanj in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninske družbe ne opravičuje do prejema plačila za posredovanje.
pooblastilno razmerje - napaka odvetnika - zunanje razmerje – notranje razmerje – fikcija umika tožbe – pravdni stroški
Stranka mora notranje razmerje s pooblaščencem reševati v okviru notranjega razmerja. Nobene podlage ni, da bi ga prenašala v zunanje razmerje z drugo pravdno stranko.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – insolvenčni postopek - stečaj
Dejstvo, da je stranka v insolvenčnem postopku, ne zadošča za izkaz dejanske podlage, ki stranko upravičuje do oprostitve plačila sodnih taks. Zakon v primeru, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka, narekuje njegov (čimprejšnji) zaključek, ne pa njegovega nadaljevanja v breme subjektov in organov, ki stroškov iz stečajne mase ne bodo dobili povrnjenih.
ugovorni razlogi - slabo premoženjsko stanje - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navajal nobenih upoštevnih ugovornih razlogov, ki bi v skladu s 55. členom ZIZ preprečevali izvršbo. Ugovor je temeljil na opisu slabega premoženjskega stanja, ki mu onemogoča poravnavo dolga.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0063738
ZST-1 člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 355, 378.
oprostitev plačila sodne takse - unovčenje stečajne mase - insolventnost dolžnika - razlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški stečajnega postopka - dejavnost unovčenja stečajne mase
Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka.