• Najdi
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba XI Ips 1/2024
    31.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00078901
    ZKP člen 201.
    pripor - sorazmernost - bivalne razmere v priporu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pogoji za odreditev pripora - konkretiziranost navedb
    V zvezi z zagovornikovimi trditvami o razmerah v priporu gre uvodoma poudariti, da je Vrhovno sodišče, nasprotno od stališča vrhovne državne tožilke sicer že presodilo, da razmere v pripornih prostorih lahko predstavljajo relevantno okoliščino pri presoji sorazmernosti odrejenega ukrepa. Vendar bi moral zagovornik, če bi želel uspešno izpodbiti sorazmernost pripora zaradi nevzdržnih razmer v zavodu, zaradi katerih naj bi bilo prekomerno poseženo v obdolženčeve pravice, to nevzdržnost specificirati s konkretnimi, individualiziranimi okoliščinami, skladno s standardi Evropskega sodišča za človekove pravice.
  • 2.
    VSRS Sodba I Up 194/2024
    30.7.2024
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00077700
    ZMZ-1 člen 20, 20/1, 20/3, 24, 28, 31, 31/2, 52, 52-1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb - vsebinsko prazna pritožba
    Zatrjevan slab ekonomski položaj v izvorni državi prosilca ni razlog za priznanje mednarodne zaščite.

    Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode.
  • 3.
    VSRS Sklep I Up 114/2024
    30.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00077699
    ZUS-1 člen 2, 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-2, 51.
    prezgodaj vložena tožba - stanje v času odločanja - tožba zoper dokončen upravni akt - procesne predpostavke za vložitev tožbe - spremenjene okoliščine - sklep presenečenja - glavna obravnava po ZUS1 - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Vse procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči, morajo biti izpolnjene že ob vložitvi tožbe, tako tudi dokončnost upravnega akta, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj, pri čemer upravni akt postane dokončen po izčrpanju rednih pravnih sredstev, torej po odločitvi organa druge stopnje o pritožbi.Upravni spo

    Izpolnjevanja te procesne predpostavke ni mogoče obiti s sklicevanjem na ZPP, ki preuranjenosti tožbe ne določa kot razloga za njeno zavrženje. Preuranjenost tožbe kot razlog za zavrženje je urejena v 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki torej v tem delu odstopa od ureditve iz ZPP, zato je skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 potrebno upoštevati ureditev v ZUS-1 in ne v ZPP.
  • 4.
    VSRS Sodba X Ips 6/2024
    26.7.2024
    GRADBENIŠTVO - STVARNO PRAVO
    VS00077651
    GZ člen 35, 43, 43/1, 43/1-6, 117, 117/2, 117/2-1. GZ-1 člen 54, 54/1, 54/1-5. SPZ člen 8, 16, 67, 67/5, 72, 72/5. SZ-1 člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94.
    dopuščena revizija - legalizacija objekta - dvojček - izkazanost pravice graditi - skupni del stavbe - stena - meja med parcelama - poseg v skupni del stavbe - soglasje - izkazana pravica graditi - ugoditev reviziji
    Pri dvojčkih in vrstnih hišah nasploh ne gre za etažno lastnino. To pomeni, da pri teh objektih ni mogoče pravno opredeliti skupnih delov, na katerih bi imeli lastniki posameznih nepremičnin solastnino po določbah SPZ in SZ-1.

    Če zgradba (dvojček) stoji na dveh nepremičninah, je del zgradbe, ki stoji na eni nepremičnini sestavina te nepremičnine, drugi del zgradbe pa sestavina druge nepremičnine.

    Stena, čeprav si jo v naravi delita dve zgradbi, ni samostojna stvar v pravnem prometu in nima posebnega lastniškega (solastninskega ali skupno-lastninskega) režima, ki bi bil drugačen od siceršnjega režima na posameznem delu dvojčka, ki vsak stoji na svoji zemljiški parceli. Dejanski konstrukcijski pomen posameznega gradbenega elementa namreč ne vpliva na stvarnopravno ureditev lastninskih razmerij. Za stališče, po katerem bi bila le stena, ki je konstrukcijski element hiše, v solastnini ali skupni lastnini lastnikov sosednih zemljišč, hiša, oziroma preostali deli objekta pa v lasti lastnika zemljišča, torej ni pravne podlage. Zato pri posegih v tako steno ni mogoče uporabiti pravil o potrebnem soglasju, ki jih SPZ določa za upravljanje s stvarjo v solastnini (peti odstavek 67. člena) ali skupni lastnini (peti odstavek 72. člena).

    To pomeni, da z vidika dopustnosti posegov v tako steno, če gre za poseg do parcelne meje, ne gre za vprašanje pravice graditi, kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja. Če ta pravica izhaja iz vpisa lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet posega, upravni organ tudi po GZ nima podlage zahtevati dodatnih dokazil.To pa ne pomeni, da lastnik sosednje nepremičnine nima pravnega varstva pred nedopustnimi vplivi gradbenega posega na drugi nepremičnini, pomeni le, da tega pravnega varstva ne more uveljavljati v obravnavanem postopku z izpodbijanjem pravice graditi kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja.
  • 5.
    VSRS Sodba I Ips 68988/2020
    25.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00079686
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. DZ člen 145, 145/2. URS člen 37.
    kaznivo dejanje zalezovanja - zalezovanje - tajnost pisem in drugih občil - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nedovoljen dokaz - otrok - pritrdilno ločeno mnenje
    Iz pravnomočne sodbe izhaja, je obsojenec kuverto s pismom in DVDjem izročil delavcu šole, ki je o tem obvestiti ravnateljico, s katero sta nato skupaj vpogledala v DVD. Ravnateljica je zatem poklicala oškodovankine starše in oškodovankini materi izročila obsojenčevo kuverto. Kot je pravilno presodilo že drugostopenjsko sodišče je za presojo ključnega pomena, da je ravnateljičina izročitev te kuverte oškodovankini materi temeljila na izrecni zakonski določbi drugega odstavka 145. člena Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da če je treba otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu od staršev. To pomeni, da je ravnateljica kuverto oškodovankini materi izročila na podlagi zakonskega pooblastila. Oškodovankina mati pa je posledično zaradi poznavanja obsojenca, njegovega odnosa do oškodovanke in predvsem njegovega predhodno storjenega spolnega napada nanjo, obsojenčevo ravnanje naznanila policiji in v podkrepitev v ovadbi zatrjevanih navedb in zaradi dokazovanja naznanjenega kaznivega dejanja zoper obsojenca, policiji izročila kuverto s pismom in DVDjem, česar vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne problematizira.

    Skladno z navedenim vpogled ravnateljice v DVD z vidika presoje ustavnosti pridobitve tega DVDja kot dokaza ni relevanten. Četudi je z njenim vpogledom prišlo do posega v obsojenčevo pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena Ustave, ni to dejstvo v nobenem pogledu predstavljalo člena v verigi vzročnosti, ki je vodila do izročitve DVDja policiji. Povedano drugače, ravnateljičin ogled DVDja ne vpliva na njeno upravičenje izročiti kuverto oškodovankini materi skladno z jasno določbo drugega odstavka 145. člena DZ. Še manj pa njen vpogled lahko kakorkoli vpliva na nadaljnjo izročitev DVDja policiji s strani oškodovankine matere. Ta dokaz tako ni bil pridobljen na ustavno nedopusten način, zato se sodba nanj utemeljeno opira. Tako zatrjevana kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 2. točko 420. člena ZKP ni podana.
  • 6.
    VSRS Sklep I Ips 17853/2019
    25.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00085483
    ZKP člen 92, 92/2, 421, 421/1, 423, 423/2.
    upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - nagrada in izdatki zagovornika - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
    Zahteve, ki se tičejo izključno interesov zagovornika, so nedovoljene.1 Po pravnomočnosti sodbe lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti le osebe, ki so navedene v prvem odstavku 421. člena ZKP. Zagovornik je naveden med temi osebami, vendar je upravičen to izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca, ne pa tudi v (izključno) svojo korist. Zagovornik torej ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper tiste pravnomočne odločbe, izdane v kazenskem postopku, ki ne zadevajo obsojenca in njegovih pravic ali dolžnosti, temveč se nanašajo izključno na zagovornika.
  • 7.
    VSRS Sklep I Ips 49165/2018
    25.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00078905
    ZKP člen 129, 129/1-2, 420, 420/1.
    dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočnost in izvršljivost - delna razveljavitev sodbe - odločba o odvzemu premoženjske koristi
    Z izjemo položaja iz četrtega odstavka 420. člena ZKP je po prvem odstavku tega člena mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le, ko je kazenski postopek pravnomočno končan. To je tedaj, ko je sodna odločba po kumulativno določenih pogojih v prvem in drugem odstavku 129. člena ZKP neizpodbojna in izvršljiva.

    Kot je bilo uvodno povzeto je v obravnavanem primeru sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjsko sodbo v odločbi o premoženjski koristi, zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ne-razveljavljenem delu pa prvostopenjsko sodbo potrdilo. Ker se po drugem odstavku 74. člena KZ-1 premoženjska korist odvzame ob ugotovljenem kaznivem dejanju, sta razveljavljena odločba o odvzemu premoženjske koristi iz 5. točke prvega odstavka 359. člena ZKP ter potrjena odločba o obsojenčevi krivdi iz 1. točke prvega odstavka tega člena v odločilnem tako povezani, da je lahko prvostopenjska sodba v ne-razveljavljenem ali potrjenem delu samo neizpodbojna, izvršljiva pa zato, ker po razveljavitvi še ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne more biti.
  • 8.
    VSRS Sklep I Up 183/2024
    24.7.2024
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00077676
    ZUP člen 272, 272/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
    obnova upravnega postopka - status kmetijske organizacije - začasna odredba ZUS-1 - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - uveljavljanje predkupne pravice - dokazovanje okoliščin za priznanje statusa - zavrnjena začasna odredba
    Pritožnici z nobenim delom izreka izpodbijanega sklepa, s katerij je bila dovoljena obnova postopka in zadržano učinkovanje upravne odločbe, glede katere se dovoljuje obnova, ni naložena kakšna obveznost, ki bi se lahko prisilno izvršila po ZUP, zato takšne izvršitve tudi ni mogoče odložiti z začasno odredbo.

    Ureditev zadržanja izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je drugačna kot ureditev zadržanja izvršitve upravnega akta zaradi obnove po ZUP. Slednja namreč nastopi neposredno z izdajo sklepa o obnovi postopka na podlagi drugega odstavka 272. člena ZUP, in pomeni ne le zadržanja postopka prisilne izvršbe, pač pa tudi zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova.

    Izostanka pravno odločilnih trditev ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov.
  • 9.
    VSRS Sodba I Up 188/2024
    24.7.2024
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00077679
    ZMZ-1 člen 20, 20/1, 20/3, 14, 28, 52, 52-1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vsebinsko prazna pritožba - ponavljanje tožbenih navedb
    Zatrjevan slab ekonomski položaj v izvorni državi prosilca ni razlog za priznanje mednarodne zaščite. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode. Tega pa pritožnik v obravnavani zadevi sploh ne zatrjuje.
  • 10.
    VSRS Sodba in sklep I Up 184/2024
    23.7.2024
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00077677
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
    omejitev gibanja prosilcem za azil - varstvo osebne varnosti in premoženjske varnosti - javni red in mir - uradni zaznamek - sorazmernost ukrepa
    Za listino kot dokazno sredstvo je bistveno, da je nosilka informacij, ki jih je mogoče uporabiti za ugotovitev (ali ovrženje) pravno relevantnega dejstva (v konkretnem primeru pritožnikovih ravnanj z dne 27. 5. 2024, 31. 5. 2024 ter 3. 6. 2024). Pomembna je vsebina listine, to je v njej zapisana izjava, medtem ko sta navedba osebe, ki jo je sestavila, in njen podpis na listini v prvi vrsti relevantna z vidika vprašanja, kdo je sestavil listino oziroma čigava izjava je v njej navedena.

    Za pridržanje iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti) ni treba ugotavljati prosilčeve krivde za dejanja, ki pomenijo grožnjo navedenim vrednotam. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje). Ne gre torej za kazenski postopek in ne za ugotavljanje pritožnikove kazenske odgovornosti za kazniva dejanja, niti pridržanje ni kazen, ampak je preventivni ukrep zoper prosilca za mednarodno zaščito, ki se na tej pravni podlagi nahaja na ozemlju Republike Slovenije do odločitve o prošnji.
  • 11.
    VSRS Sklep V Kr 9/2024
    22.7.2024
    PREKRŠKI
    VS00078903
    ZP-1-UPB3 člen 77, 77/1, 83, 83/1.
    prekrški - spor o pristojnosti - opis prekrška - kraj storitve - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - pravna oseba - sedež pravne osebe
    Izvršitveno ravnanje je opisano kot storitev, kar pomeni, da so za ugotavljanje kraja prekrška bistvena izvršitvena ravnanja neposrednega storilca. Do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč s protipravnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti oziroma oglaševanjem v Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah. Sedež pravne osebe z vidika izvršitvenega ravnanja tako ni odločilen in je po ugotovljenem pritrditi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
  • 12.
    VSRS Sodba I Ips 38160/2020
    18.7.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00077977
    URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 248, 424, 424/2. SZ-1 člen 5, 5-1, 5-2, 25, 25/1, 25/2, 25/4, 29, 29/2, 29/3, 29/4. GZ člen 3, 3/1-41.
    kaznivo dejanje samovoljnosti - zavarovana pravna dobrina - civilnopravno razmerje - večstanovanjska stavba - redno upravljanje - posli, ki presegajo redno upravljanje - zavrnitev dokaznega predloga - strokovno vprašanje - pravica do obrambe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
    Predmet varstva kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 niso zgolj civilnopravna razmerja med posamezniki, temveč predvsem javni red in pravni promet. Namen te inkriminacije je preprečevati samovoljno udejanjanje dejanskih ali domnevnih pravic izven za to predpisanih pravnih postopkov. Pri presoji obstoja tega kaznivega dejanja pa je vendarle treba pretehtati, ali posameznikovo samovoljno jemanje pravice dosega tisto stopnjo družbene nevarnosti, ki terja kazenskopravni odziv kot ultima ratio sredstvo urejanja družbenih odnosov.

    Iti mora za samovoljno uveljavitev oziroma izvršitev pravice, ki storilcu na podlagi denimo obligacijskega ali stvarnega prava dejansko pripada, oziroma glede katere storilec (vsaj) misli, da mu pripada. To vključuje storilčevo opravičljivo zmoto in zmoto, ki je posledica njegove malomarnosti. Če pa se bo storilec zavedal, da mu pravica ne pripada, a contrario že pojmovno ne bo šlo za to kaznivo dejanje. Ne bo več šlo za samovoljno jemanje pravice, torej udejanjanje pravice izven pravno predpisanega načina, kar je tudi namen kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, temveč za nekaj drugega. V takšnem primeru bi storilec lahko izpolnil zakonske znake kakšnega drugega kaznivega dejanja; sicer pa je v nasprotnem primeru na mestu zgolj izrek oprostilne sodbe. Vrhovno sodišče poudarja, da upoštevaje načelo omejenosti kazenskopravne represije in ustavno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave) to kaznivo dejanje ne more služiti kot nekakšen subsidiarni delikt, v okviru katerega bi se kazenskopravno sankcionirala vsakršna protipravna ravnanja s področja civilnega prava.

    Z vidika pravilne uporabe kazenskega zakona v okviru kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 je treba zakonski znak samovoljnega vzetja pravice konkretno zapolniti z vsebino pravnih pravil določenega civilnopravnega področja, ki jih storilec ni upošteval.

    V kazenskem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar skladno s prvim odstavkom 18. člena ZKP pomeni, da pravica sodišča presojati, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. Vendar pa to načelo ni absolutno - eno izmed izjem predstavlja ugotavljanje in presojanje dejstev, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V takšnih primerih 248. člen ZKP določa odreditev izvedenstva. Vprašanje potrebnosti ali celo nujnosti obnove stopnišča je strokovno vprašanje.
  • 13.
    VSRS Sklep I R 131/2024
    18.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00078034
    ZPP člen 67.
    predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - dejansko prebivališče
    Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

    V obravnavani zadevi gre za ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, le-ta pa se izvaja v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe. Zakon predvideva ustrezno presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar pomeni, da mora okrajno sodišče nasprotnega udeleženca videti in zaslišati (morebiti celo obiskati).
  • 14.
    VSRS Sodba I Ips 30495/2014
    18.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00077970
    ZKP člen 5, 16, 16/3, 18, 18/1, 329, 329/3-4, 364, 364/1-7, 395, 395/1. URS člen 29, 125. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    dokazovanje - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu
    Obdolženec potencialno koristna dejstva, na glavni obravnavi praviloma navaja v njegovem zagovoru iz prvega odstavka 324. člena ZKP, medtem ko so dokazi, ki bi mu utegnili koristi predmet ustreznega predloga v dokaznem postopku, o katerem mora sodišče po tretjem in četrtem odstavku 329. člena ZKP odločiti. Ker pa so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije po 125. členu Ustave, vezani (le) na ustavo in zakon, in ker sodišča pri presoji materialno pravnih ali procesno pravnih odločilnih dejstev po prvem odstavku 18. člena ZKP niso vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena, niti ustrezno sestavljenemu dokaznemu predlogu, brez predhodne presoje njegove utemeljenosti niso dolžna slediti. So pa zato po sedmem odstavku 364. člena ZKP dolžna zavrnitev dokaznih predlogov vsebinsko obrazložiti.

    Drugače od presoje razlogov sodišča prve stopnje je treba pri presoji razlogov sodišča druge stopnje, izhajati, da to o navedenem dokaznem predlogu neposredno ni odločalo, temveč je v 5. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe najprej povzelo vložnikovo pritožbeno grajo zavrnitve dokaznega predloga s strani sodišča prve stopnje, nakar je v 6. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe, zavrnitvi pritrdilo.
  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 38918/2019
    18.7.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00078907
    KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 236, 236/3, 331, 331/5, 331/6. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.
    spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do učinkovite obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilne priče
    Kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost so pogosto travmatični za žrtve, še posebej, kadar gre za mladoletne osebe. Po uveljavljeni praksi se lahko v takšnih primerih sprejmejo različni zaščitni ukrepi, namenjeni varstvu osebne integritete žrtve, vendar le, če jih je mogoče uravnotežiti z ustreznim in učinkovitim uresničevanjem obdolženčeve pravice do obrambe.

    Po stališču ESČP so minimalna jamstva, ki jih je treba zagotoviti obdolžencem v kazenskih postopkih, v katerih se obravnavajo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb, vsaj: (i) da so obveščeni o zaslišanju mladoletnega oškodovanca; (ii) da imajo priložnost opazovanja priče med samim zaslišanjem ali kasneje na podlagi ogleda videoposnetka; in (iii) da imajo možnost postavljanja vprašanj priči, bodisi neposredno ali posredno, med samim zaslišanjem ali kasneje v postopku.

    V obravnavani zadevi sodišči obsojencu nista dali nobene možnosti za izpodbijanje verodostojnosti oškodovankinih izjav, s čimer sta posegli v samo jedro njegove pravice do učinkovite obrambe, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s kršitvijo 29. člena Ustave RS in točke (d) tretjega odstavka 6. člena EKČP, ki glede na naravo kršitve narekuje razveljavitev pravnomočne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
  • 16.
    VSRS Sklep II DoR 184/2024
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00078695
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    izpodbijanje očetovstva - umik tožbe - nasprotovanje umiku - največja korist otroka - pripoznava tožbenega zahtevka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 17.
    VSRS Sklep I R 110/2024
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00078037
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga - dvom v nepristanskost - zaposlitev stranke

    Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

    Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja.

    Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.

  • 18.
    VSRS Sklep I R 115/2024
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00078038
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
    Toženkin gnev, ki zapolnjuje predlog za prenos pristojnosti, ne ustreza zakonskemu razlogu za prenos pristojnosti (67. člen ZPP). Predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
  • 19.
    VSRS Sklep II DoR 543/2023
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00077802
    ZPP člen 367a, 367a/2, 367c, 367c/3. ZD člen 9, 219.
    predlog za dopustitev revizije - zapuščina brez dediča - kaducitetna upravičenka - dolžnost ugotavljanja dejstev - dopuščena revizija
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je stališče sodišča druge (in prve) stopnje, da sodišču v zapuščinskem postopku ni potrebno ugotavljati obstoja in lokacije predmeta zapuščine brez dedičev in drugih okoliščin, ki omogočajo izročitev predmeta zapuščine brez dedičev RS, upoštevaje določbi 9. in 219. člena ZD, materialnopravno pravilno?
  • 20.
    VSRS Sklep I R 117/2024
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00077804
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - opravljanje pripravništva - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga

    Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno. Razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

    Konkretno okrožno sodišče ni manjše sodišče in prav malo verjetno je, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.

  • 1
  • od 5
  • >
  • >>