Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
splošni pogoji – odstop od pogodbe – načelo vestnosti in poštenja
Določba Splošnih pogojev „če naročnik ne plača svojih obveznosti v skladu z naročniško pogodbo in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz naslova naročniške pogodbe oz. prekrši objavljene pogoje...“, ki S. opravičuje do odstopa od naročniške pogodbe, je zelo posplošena. Katere kršitve se štejejo za tako pomembne, da imajo za posledico odstop od pogodbe, ni določeno. Razlaga, da tožečo stranko to določilo opravičuje do nenapovedanega odstopa od pogodbe tudi v primerih, kot je obravnavani (ko gre za zamudo pri izpolnitvi zadnjih dveh računov v 24-mesečnem obdobju in to le dva dni pred iztekom obdobja, ki je tožencu nudilo določeno ugodnost pri nakupu telefonskega aparata), predstavlja prestrogo razlago splošnih pogojev in je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ni mogoče brez zadržka pritrditi sodišču prve stopnje, da gre upnici v obravnavanem primeru le dvakratni znesek glavnice, ker gre "za staro terjatev".
Sodišče bo moralo ugotoviti, koliko so znašale zapadle, pa neplačane zamudne obresti ob uveljavitvi OZ. Upniku bo moralo prisoditi zamudne obresti do navedenega datuma ne le, če so na ta dan dosegle glavnico, temveč tudi, če so jo presegle.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - prenos pravice uporabe
V sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bil potreben tudi prenos v zemljiški knjigi in je torej Republika Slovenija pravico uporabe pridobila že na podlagi sklepa, kar hkrati pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL pravice uporabe na spornih nepremičninah ni imela tožeča stranka, ampak tožena. Tožeča stranka tako ni imela niti pravice uporabe niti lastninske pravice na spornih nepremičninah in to niti ob uveljavitvi ZLKSDL niti ob uveljavitvi ZLNDL. Ker ni bila imetnica "določene pravice" in torej ne izpolnjuje enega od kumulativnih pogojev za izbrisno tožbo, za tako tožbo v materialnopravnem smislu ni aktivno legitimirana.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – nepravilna odločitev
Zavod kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretjemu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, pri čemer morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati njene pravne sestavine: škoda, protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med ravnanjem in povzročeno škodo ter subjektivna oz. objektivna odgovornost povzročitelja. Za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo vtožuje tožnik, je poleg tega bistveno tudi, da mora iti za pravno priznano škodo, za kar ne gre v tem primeru, ko je zaradi nepravilne odločitve organov tožene stranke (ki je bila v postopku s pravnimi sredstvi odpravljena), tožnik utrpel strah, telesne in psihične bolečine.
Oškodovanec - tožnik – ima pravico do tistega dobička, ki bi ga dosegel, če bi prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe z njim namesto z drugim ponudnikom na razpisu. Izhajati torej mora iz lastnega pričakovanega dobička, ne pa iz tistega, ki ga je dosegel uspeli ponudnik na podlagi s toženo stranko sklenjene koncesijske pogodbe.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZZ člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pooblastilo za zastopanje – javni zavod
Vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke, ki ima organizacijsko obliko javnega zavoda, je imela pooblastilo za zastopanje tožene stranke, kar pomeni, da je bila pristojna za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Četudi tožbeni zahtevek in izrek sodbe ne vsebujeta odločitve v zvezi z odvodom akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, bo tožena stranka navedeno morala poravnati za tožnikov račun, saj je tako določeno v 283. členu ZdavP-2 in 1. odstavku 15. člena ZPSV.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/1, 103, 102/1, 102. ZZRZI člen 40, 40/1, 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - invalid - manjši delodajalec - mnenje komisije
Po določbi noveliranega 40. člena ZZRZI, ki ne ločuje med delodajalcem z več kot petimi zaposlenimi in delodajalci z manj kot petimi zaposlenimi, velja za vse delodajalce enaka obveznost glede zagotavljanja drugega ustreznega dela invalidu oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Po tej ureditvi lahko delodajalec (tudi, če ima manj kot pet zaposlenih) odpove pogodbo o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti le v primeru, če komisija ugotovi, da mu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je novela ZZRZI pričela veljati 13.8.2005, torej po uveljavitvi ZPIZ-1 in ker je glede na 7. člen ZZRZI ta zakon v odnosu do ZPIZ-1 lex specialis, je potrebno upoštevati določbe ZZRZI, ne glede na to, da so se določbe od 102. do 105. člena ZPIZ-1 pričele uporabljati kasneje (dejansko s 1.1.2006).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo
Ker je bila tožnica za isto kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere ji je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, predhodno pisno opomnjena na izpolnjevanje obveznosti (in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Zakonita bi bila zgolj, če bi tožnica s kršitvijo delovnih obveznosti nadaljevala ali jo ponovila.
pogodba o naročilu - mandatno razmerje - prodaja po vzorcu - prodajno razmerje
V obravnavanem primeru je razmerje med strankama razmerje iz prodajne pogodbe, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ali je šlo v obravnavanem primeru za "prodajo po vzorcu" po 518.čl. Dokazno breme, da je šlo za tako prodajo pa je bilo na tožeči stranki.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 147, 147/1, 179, 179/1. ZDR člen 45, 45/1, 184, 184/2, 45, 45/1, 184, 184/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic delavca - mobbing
Tožena stranka (oziroma njeni delavci, za katere odgovarja) je ravnala protipravno, saj je posegla v osebnostne pravice tožečih strank: izpostavljala jih je neželeni elektronski pošti pornografske vsebine ter jih nazivala z neprimernimi, žaljivimi in opolzkimi izrazi. Opisano ravnanje ima znake psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko je delavec izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem (mobbing), tožeče stranke pa so za duševne bolečine, ki so jih zaradi tega utrpele, upravičene do denarne odškodnine.
ZSReg člen 33, 39, 33, 39. ZGD-1 člen 273, 274, 398, 273, 274, 398.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - imenovanje članov nadzornega sveta.
Po oceni pritožbenega sodišča mora predlagatelj prekinitve registrskega postopka konkretno in določno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za imenovanje dveh članov nadzornega sveta (ki ju je na skupščini delniške družbe predlagal upravičen predlagatelj in katerima predlagatelja prekinitve niti ne očitata, da ne izpolnjujeta pogojev iz 273. čl. ZGD-1), in upoštevaje, da ima predlagani vpis zgolj deklaratorni značaj, je pritožbeno sodišče mnenja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 2. odst. 33. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - vrnitev na delo - poziv na delo - pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila dolžna izvršiti pravnomočno sodbo, s katero je bila priznana pravica do reintegracije, tako, da bi po njeni pravnomočnosti tožnika pozvala nazaj na delo. Šele v primeru, če se tožnik temu vabilu neupravičeno ne bi odzval, bi bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni pa mogoče tožniku očitati kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker se ni odzval na poziv tožene stranke za vrnitev nazaj na delo pred pravnomočnostjo sodne odločbe. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zaradi izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več veljala.
Na upniku je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira listina, ki predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo. Glede na to v primerih, ko dolžnik zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, zadošča za utemeljenost ugovora že njegovo zanikanje, za zanikana dejstva pa objektivno ni mogoče predložiti dokazov.
znamka - tožba na izbris znamke - izbris znamke - znak razlikovanja - razlikovalna moč znamke - relativni razlogi za registracijo - verjetnost zmede v javnosti - skupni izvor primerjanega blaga - ovira za registracijo - znamka z ugledom - funkcije znamke - pojem prejšnje znamke - serija znamk - družina znamk - poznanost znamke - zainteresirana javnost - znana znamka - sloveča znamka - prekinitev p
Za presojo o verjetnosti zmede je pomembno stališče o možnosti sklepanja o skupnem izvoru primerjalnega blaga (storitev).
Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku določeno in pričakovano kvaliteto proizvoda (ali storitev).
Izhodišče presoje o pojmu verjetnosti zmede v javnosti (prim. (b) točko 1. odstavka 44. člena ZIL-1-UPB3) je odgovor na vprašanje, ali proizvodi ali storitve, označevani s spornim znakom, vzbujajo pri potrošnikih predstavo, da gre za proizvajalca, ki sta na nek način ekonomsko povezana.
Pri tem je uveljavljeno stališče, da večja razlikovalna moč znamke povečuje verjetnost zmede.
ZPIZ-1 člen 7/2, 15, 15/2, 33, 156, 156/2. ZMEPIZ člen 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja zasebne družbe - invalidska pokojnina - pogoj prenehanja zavarovanja
Za tožnika, ki je bil v sodni register kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan od 9. 4. 2002 do 9. 3 2004, in v Sloveniji ni bil zavarovan na drugi podlagi, je toženec po uradni dolžnosti utemeljeno ugotovil lastnost zavarovanca za to obdobje, saj je obstajalo pravno razmerje, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravico do invalidske pokojnine ima tožnik (kot invalid I. kategorije invalidnosti) od prenehanja zavarovanja (pri tožencu) dalje, kljub temu da mu je zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja (na Slovaškem) prenehalo že dne v letu 2003, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 22. 6. 2003 neutemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0055622
ZVK člen 13, 13/2. ZZMP člen 15, 15/1, 15/1–3, 116a. TRIPS člen 39.
dejanje nelojalne konkurence – nastopanje na trgu – upravni postopek – kršitev določb - upravnega postopka - dobri poslovni običaji
Kljub temu, da po mnenju tožeče stranke za izdajo dovoljenja za promet niso bili izpolnjeni pogoji, nastopanje tožene stranke z zdravilom T. na trgu še ni dejanje nelojalne konkurence.
Vprašanje registracije zdravila tožene stranke kot nujno potrebne pripravljalne faze za dostop in nastopanje z zdravilom na trgu, ne sodi v pojem „nastopanje na trgu kot aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja“.