OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080598
OZ člen 766. ZGD člen 253.
član uprave – mandat – pravice in obveznosti člana uprave – porodniški dopust – nadomestilo za opravljanje funkcije člana uprave – plačilo za trud – outsourcing – informativni dokaz – nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov
Tožena stranka je z imenovanjem tožeče stranke na mesto članice uprave tej podelila mandat: prevzemnik naročila (mandatar) pa ima pravico do plačila za svoj trud, razen, če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega.
Okoliščina, da družba del ali celoto svojega poslovanja prenese v izvajanje tretjim (t.i. outsourcing), sama po sebi nima vpliva na obseg in vsebino dolžnosti in odgovornosti članov uprave te družbe.
Stališče, po katerem ima član uprave pravico do nekakšne odmene zgolj zaradi prevzete odgovornosti (ne glede na to ali je svojo funkcijo dejansko izvrševal), je nesprejemljivo.
Zaradi kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP se sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
stroški prevoza na delo in z dela - razdalja od bivališča do delovnega mesta
V skladu s prvim odstavkom 168. člena ZUJF povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Dne 10. 1. 2013 je Vlada RS s sklepom določila uporabo enotnega daljinomera „zemljevid.najdi.si“ za namen povračil stroškov in drugih prejemkov, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa je 15. 1. 2013 izdalo dopis o določitvi enotnega daljinomera za namen povračila stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih in določilo daljinomer „zemljevid.najdi.si“ za enotni daljinomer. Podatek na spletni strani „najdi.si“ je vsakomur dostopen, torej gre za dejstvo, ki je splošno znano. Pritožbeno sodišče je z vpogledom na spletno stran „najdi.si“ (iskanje poti) ugotovilo, da razdalja od bivališča tožnice do delovnega mesta tako pešpot kot pot z avtomobilom znaša 2,1 km, zato je tožnica upravičena do povračila vtoževanih stroškov prevoza na delo in z dela.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo
Po izvršilnem naslovu, ki je jasen, je obveznost obeh dolžnikov, da tisti solastniški del nepremičnine, katerega je kupil kupec V. d.o.o. S., izpraznita tako, da odstranita iz omenjenih nepremičnin vse svoje stvari in nepremičnino izročita kupcu prosto oseb, ki so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izselitev dolžnikov iz omenjene nepremičnine in izselitev vseh dolžnikovih stvari iz omenjene nepremičnine ter izročitev izpraznjene nepremičnine oseb in stvari upniku. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik kvečjemu predlagal nekaj več kot mu gre po izvršilnem naslovu (izpraznitev celotne nepremičnine), ne pa nekaj drugega. Zato tudi ni bilo podlage za ugoditev ugovoru v celoti ter razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023334
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 18, 18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 392, 392/5.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - izpovedba socialne delavke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - krivda - dokazna ocena
Ni mogoče prezreti, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je obtoženec, ob tem, ko se je samozadovoljeval, gledal pornografske filme, da je oškodovanka spala, kot tudi, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dokazano, da je s samozadovoljevanjem nadaljeval tudi po tem, ko se je oškodovanka zbudila.
Po vsem navedenem pa je po oceni pritožbenega sodišča izostala tudi njuna medsebojna psihična povezanost, ki mora biti pri kaznivem dejanju po 4. odstavku 173. člena KZ-1 med storilcem in kršitvijo podano pri sami manifestaciji spolnosti, to je v smislu medsebojnega zaznavanja (na primer gledanja, poslušanja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
Tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opustitev zagovora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožnik s svojimi besedami in ravnanjem (z besedami, da je živčen, da ne more delati oziroma da ne bo delal in s tem, da je dal na mizo kartico od telefona, telefon in ključe od poslovnih prostorov) jasno pokazal, da z delom pri toženi stranki ne želi več nadaljevati, zaključilo, da so bile v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je bila opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upravičena ter okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Ker ZDR-1 delodajalcu v drugem odstavku 85. člena opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dovoljuje le izjemoma, med strankama pa ni sporno, da ga tožena stranka tožniku v obravnavanem primeru ni omogočila, obstoj zgoraj navedenih okoliščin predstavlja odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba nima razlogov, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074738
ZDR-1 člen 177, 177/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 84, 84/1. ZDSS člen 4, 4-2. ZPP člen 23, 191, 191/1, 481, 481/1, 484.
odškodninska odgovornost delavcev – sosporniki – stvarna pristojnost – pristojnost sodišča splošne pristojnosti – pristojnost delovnega sodišča – individualni delovni spor – postopek v gospodarskih sporih
Če je za sojenje proti enemu tožencu pristojno sodišče splošne pristojnosti proti drugemu pa specializirano delovno sodišče, potem ne moreta biti tožena z isto tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074781
OZ člen 50, 50/2, 239.
pogodba o prodaji lastnih delnic - možnost ponovnega odkupa - reodkup - repo pogodba - nastanek škode - padec tržne cene - cena ob sklenitvi pogodbe - iztek roka za reodkup - zahteva za reodkup - opustitev skrbnosti - krivda za opustitev - izključitev vzročne zveze - navidezna pogodba
V kolikor je res želela, da pride do reodkupa delnic, bi kot skrben gospodarstvenik nedvomno morala četrto toženo stranko ponovno pozvati k predložitvi dokumentacije oziroma opraviti druga dejanja v smeri uveljavitve svoje zahteve (npr. jo uveljaviti v postopku pred sodiščem). Z opustitvijo takšnih ravnanj je tožeča stranka sama opustila skrbnost, ki se v pravnem prometu zahteva od pravnih oseb. Krivde za takšno opustitev ne more prenesti na tožene stranke, ki od sredine avgusta 2007 do izteka roka za reodkup niso bile v poziciji, ko bi lahko v imenu tožeče stranke opravljale kakršnakoli pravna dejanja.
Škoda bi tožeči stranki (tudi sicer) nastala le v primeru, če bi po izteku enoletnega roka, v katerem bi delnice lahko odkupila, tržna cena slednjih padla in bi jih zato lahko (po reodkupu) prodala le za ceno, nižjo od tiste, za katero bi jih lahko prodala v trenutku, ko je bila repopogodba sklenjena. Vendar pa tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prepričljivo pojasnilo svoj zaključek, da je v konkretnem primeru vtoževana odškodninska terjatev zastarala, še preden je morebiti prišlo do pretrganja (in zadržanja) kazenskega pregona zoper domnevnega povzročitelja škode (toženko). Ker je do zastaranja terjatve prišlo še pred tem, tudi kasnejše pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona, tega ne more spremeniti. Če je namreč zastaranje terjatve že nastopilo, njegovo pretrganje ne pride več v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074782
URS člen 26. ZOR člen 155, 189, 189/3. ZPP člen 216, 216/1.
odškodninska odgovornost države - škoda - izgubljeni dobiček – normalen tek stvari - posebne okoliščine - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička - mejni prag verjetnosti - poslovanje z dobičkom - prosta konkurenca - odprt trg - poslovni rezultati primerljivih družb - neizračunljivost izgubljenega dobička - pravica do odškodnine - prosta presoja
Izgubljeni dobiček kot oblika škode temelji na sklepanju o premoženjskopravnem položaju, v katerem naj bi bil oškodovanec, v kolikor ne bi bilo škodnega dejanja, v primerjavi z njegovim položajem, ki je sledil škodnemu ravnanju povzročitelja škode. Takšno sklepanje je zgolj hipotetično, zato takšne oblike škode ni mogoče dokazati z dokaznim standardom gotovosti, zato v tem primeru zadostuje doseganje mejnega praga verjetnosti, ki presega 50 %.
Materialnopravno zmotno je sklepanje sodišča prve stopnje, ki je na pravico tožeče stranke do priznanja odškodnine zaradi izgubljenega dobička sklepalo že iz ugotovljene okoliščine, da je tožeča stranka zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke izgubila vsako možnost, da se po svoje izkaže na trgu GSM telefonije in si pridobi kakršenkoli dobiček. Takšno sklepanje bi imelo podlago zgolj ob predpostavki, da bi vsako podjetniško udejstvovanje na trgu rezultiralo z ustvarjenim dobičkom.
Odškodnina, ki bi bila tožeči stranki priznana izključno v posledici protipravnega ravnanja tožene stranke, ne da bi bil ugotovljen izgubljeni dobiček, bi imela izključno kaznovalni namen, za kar pa ni podlage v splošnih določbah odškodninskega prava niti v ZOR niti v sedaj veljavnem OZ.
Vprašanje prisoje odškodnine brez ugotovljenega dobička je potrebno ločiti od vprašanja odmere odškodnine na podlagi prostega preudarka iz 1. odstavka 216. člena ZPP. Pooblastilo sodišča v smislu proste presoje je v tem primeru podano zgolj glede odmere višine zneska odškodnine, ki bi jo bilo sicer nemogoče ali z nesorazmernimi težavami ugotoviti. Predpostavka za takšno odmero odškodnine pa je, da je izkazan temelj za odškodnino, torej bi morala, preslikano na konkretni primer, tožeča stranka predhodno dokazati, da bi v spornem obdobju poslovala z dobičkom.
Otežen položaj tožeče stranke pri dokazovanju višine škode je potrebno pripisati predvsem dejstvu, da vsi primerljivi podatki družbe M. temeljijo na tržnem položaju, ki ji ga je brez pravne podlage omogočila tožena stranka. Sama neizračunljivost izgubljenega dobička zato ne bi smela iti v škodo tožeči stranki ob predpostavki, da bi s stopnjo verjetnosti, ki presega mejni prag 50 %, uspela dokazati, da bi uspela z realizacijo načrtovanega projekta. V kolikor bi tožeča stranka tako uspela dokazati svojo pravico do odškodnine, bi sodišče moralo o sami višini odškodnine sklepati po prosti presoji v smislu 1. odstavka 216. člena ZPP. Pri tem sklepanju bi moralo sodišče svojo odločitev opreti na vse razpoložljive podatke, med drugim tudi ocene izvedenca o vplivu medsebojnega konkurenčnega vpliva več udeležencev na trgu teh storitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083675
OZ člen 150, 150/1, 152. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – imetnik nevarne stvari – izročitev stvari tretjemu – prehod odgovornosti – odgovornost imetnika nevarne stvari – načelo vzročnosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – prekluzija
V primeru izročitve nevarnega delovnega stroja tretji osebi, se objektivna odgovornost z imetnika prenese na tistega, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri imetniku na delu. Za prenos objektivne odgovornosti ne zadostuje gola izročitev nevarne stvari v uporabo. Pomembna je vsebina pravnega razmerja med prvotnim imetnikom in prevzemnikom; do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti pride, ko tretji prevzame stvar z namenom samostojne oprave določenega posla in v celoti tudi prevzame nadzor nad nevarno stvarjo.
ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271. ZPP člen 8, 286b.
stavbna pravica – negatorna tožba – dobra vera – dejansko stanje – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija
Poizvedbe o nakupu spornega zemljišča in poznavanje okoliščin o poteku denacionalizacijskega postopka za sporno zemljišče izključujejo dobro vero tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - opravljanje drugega dela - sodna razveza - denarno nadomestilo
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta „vodja oddelka za zavarovanje“, ki pa ga tožnik v času podaje redne odpovedi ni zasedal. Tožnik je bil namreč v času podaje redne odpovedi pogodbe zaposlitvi pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „upravni direktor“. Ker tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu na delovnem mestu „upravni direktor“ pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057385
URS člen 56, 56/1. ZPP člen 1. ZZZDR člen 2, 421, 421/4.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – vloga centra za socialno delo v sodnem postopku – otrokova korist – mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi – posebno družbeno varstvo družine
Vloga centra za socialno delo v sodnem postopku je, da relativizira odvisnost sodbe o dejanskem stanju le od aktivnosti in navedb strank. To stori s posredovanjem mnenja glede otrokovih koristi, s katerim omogoči sodišču, da izve za dejanske okoliščine, ki bodo ne le usmerjale njegovo nadaljnjo procesno aktivnost, ampak tudi omogočile odločitev, ki bo v največjem interesu otroka. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti toženčevemu očitku o pristranosti centra za socialno delo, ki je v tem postopku podal mnenje glede otrokove koristi, pred tem pa je izvajal socialnovarstvene storitve oziroma aktivnosti za pomoč družini.
Stroški prejšnjih davčnih izvršb štejejo za davek in njihov znesek je lahko naveden v seznamu izvršilnih naslovov, ki je izvršilni naslov po drugem odstavku 145. člena ZDavP-2.
gradbena pogodba – začasna situacija – tek zakonskih zamudnih obresti
Ob dejstvu, da je bilo z XXIII. začasno situacijo določeno plačilo v denarju in ne naturalna kompenzacija (navedeno izhaja tudi iz dejstva, da je bil v začasni situaciji določen rok plačila celotnega zneska, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije), tožena stranka pa je takšno situacijo potrdila, se tožena stranka v tej zadevi, v kateri se vtožuje plačilo na podlagi XXIII. začasne situacije, ne more uspešno sklicevati na pogodbeno določilo o naturalni kompenzaciji.