NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076336
ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076370
URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1.
protipravnost ravnanja – uresničevanje in omejevanje pravic – varstvo časti in dobrega imena – svoboda izražanja
Pri vprašanju protipravnosti ravnanja toženke je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico tožnice do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) in pravico toženke do svobode izražanja (39. člen URS). Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera: čas oziroma kdaj naj bi prišlo do posega, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Pri tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebino spornih izjav, treba je upoštevati kontekst, v katerem so bile zapisane, in ali so bile izzvane s predhodnim ravnanjem osebe, ki se čuti prizadeto.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083663
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 249.
delitev stvari v solastnini – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin – sporazum dela solastnikov – pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ponovno preveriti zatrjevane upravičene interese vsakega posameznega solastnika, da namesto civilne delitve solastne nepremične pripadejo v celoti njemu. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin bo moralo na primeren način upoštevati tudi načrtovano gradnjo in z njo povezane donose, saj bo le tako lahko uravnovesilo položaj vseh treh solastnikov pri delitvi solastnine.
Upravitelj spornih poslovnih prostorov ne more oddati v najem že od dne 17. 10. 2014 dalje, temveč jih lahko odda v najem z novo najemno pogodbo šele od dneva poteka odpovednega roka za „staro“ najemno pogodbo.
Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
ZST-1 člen 6c. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
posebna vrnitev v prejšnje stanje - predhodna odredba - delno razveljavljen sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je glede na trditve tožeče stranke o pravočasnem plačilu sodne takse njeno vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za posebno vrnitev v prejšnje stanje. Tožeča stranka materialnopravno zmotno pripisuje delno razveljavljenemu sklepu o izvršbi pomen odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, na podlagi katere bi bilo mogoče predlagati predhodno odredbo. Tovrstna sodna praksa se je vzpostavila na podlagi v pritožbi tožeče stranke omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010, vendar pa je bila ta presežena z razlogi Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014, objavljeni 28. 7. 2014, ki jih je v izpodbijanem sklepu povzelo sodišče prve stopnje (10. točka obrazložitve). Čeprav je bila z izrekom odločbe Ustavnega sodišča RS razveljavljena zgolj 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ, so njeni razlogi pomenili tudi spremembo materialnopravnega razlogovanja, kaj se šteje za odločbo domačega sodišča, oziroma da se delno razveljavljen sklep o izvršbi ne more šteti za odločbo domačega sodišča.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev v zapuščino – zakonske zamudne obresti
Nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež. Kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu 2. odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej.
POGODBENO PRAVO – JAVNI ZAVODI – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073517
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/3, 67, 68.
sklep vlade – učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje – sprejem Splošnega dogovora – sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade – pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev – sprememba planske letne vrednosti programa s sklepom vlade – načelo funkcionalne zakonitosti
Sprejem aneksa k splošnemu dogovoru brez spremembe pogodbe ne more vplivati na pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca, saj se Splošni dogovor ne uporablja neposredno za urejanje odnosov, ki so v pogodbi že izrecno urejena. Drugi odstavek 63. člena ZZVZZ, po katerem Vlada odloči o spornih vprašanjih, namreč ureja le situacijo, ko ne pride do soglasja glede izhodišč do konca decembra za naslednje leto. Gre za zakonsko pooblastilo Vladi, da uredi izhodišča, o katerih se partnerji v javnem zdravstvu niso dogovorili (glej sklep I U 178/2012). Le v tem primeru dogovor nadomesti sklep Vlade. Citirano zakonsko določilo torej Vlado pooblašča le za odločanje o spornih vprašanjih, ki se nanašajo na izhodišča za sklepanje pogodb, torej le pri oblikovanju izhodišč za pripravo dogovora za naslednje leto, ne pa tudi za spremembe že sprejetega Splošnega dogovora oziroma za spremembo že sklenjenih pogodb. ZZVZZ namreč Vlade ne pooblašča, da bi s sprejetim sklepom posegla v pravice in obveznosti partnerjev v javnem zdravstvu oziroma v pravno urejeno razmerje med pravdnima strankama.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obseg vezanosti
Vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo pomeni, da dejstev, ki predstavljajo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe, v kateri tožnica ni bila pogodbena stranka, ji odpira možnost za uveljavitev njene originarno pridobljene lastninske pravice, za katero sodišče ugotavlja, da jo je dokazala. S tem je njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka o ničnosti obravnavne pogodbe podan.
Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela. Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa.
Odškodninska terjatev posameznega etažnega lastnika do drugih etažnih lastnikov ni pobotljiva z njihovo terjatvijo do njega za vplačilo sredstev v rezervni sklad.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vračilo stroškov usposabljanja - vojak - vojaško strokovno usposabljanje
Tožencu (vojaku) je na podlagi njegovega predloga predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let. V sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
ZIZ člen 15. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - prepozen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - ponovno odločanje - načelno pravno mnenje - poenotenje sodne prakse - štetje rokov - štetje 15-dnevnega roka - fikcija vročitve - dela prost dan - prepoved retroaktivnosti - prepoved poslabšanja pravnega položaja
Ker je bila vročitev sklepov prvemu dolžniku opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in je tudi že višje sodišče ugotovilo pravočasnost vloženih ugovorov in dalo sodišču napotek za nadaljnje odločanje o ugovorih, je sodišče prve stopnje nepravilno ponovno odločalo o pravočasnosti ugovorov in uporabilo načelno pravno mnenje ter ugovora ponovno zavrglo kot prepozno vložena.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.