pogodba o leasingu – odstop od pogodbe – cesija – predmet cesije – tržna cena vozila
S cesijo je bila na tožnika prenesena le odškodninska terjatev. Zgolj ta je prešla iz cedentove premoženjske sfere v tožnikovo premoženjsko sfero. Le obligacijsko pravico, ki je bila nanj prenesena, in le v primeru, da le-ta obstaja, pa lahko tožnik uveljavi od toženca.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka, ki se ne nanaša na denarno terjatev, posebna oziroma samostojna pritožba ni dovoljena. Stranki lahko sklep oziroma odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka izpodbijata s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari oziroma zoper sklep o ustavitvi postopka.
Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali je izrecno izključena, sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi namreč stranki priznalo več pravic, kot ji gre po zakonu.
Določba 6. odstavka 38. člena ZIZ ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid in s tem širiti dejansko podlago odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank (oziroma v konkretnem primeru sodišča) pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev v zapuščino – zakonske zamudne obresti
Nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež. Kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu 2. odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej.
Z drugo pripravljalno vlogo z dne 11. 6. 2014 je tožeča stranka med drugim posredovala tabelo (preglednico), ki jo je poimenovala »Izpis za pravdni postopek« in v kateri je podala natančen popis vtoževanih stroškov na posameznem razdelilniku - navedla je izvajalca storitve, za katero je bil obračunan posamezen strošek, višino računa izvajalca in datum njegovega plačila ter višino stroška, ki ga je toženka dolžna poravnati. Omenjene tabele sicer ni vnesla v besedilo pripravljalne vloge, temveč jo je tej priložila. A ob dejstvu, da je izrecno navedla, da preglednico posreduje kot del trditvene podlage, iz same tabele pa v pregledni, jasni in strnjeni obliki izhajajo relevantni podatki o tem, na kakšen način je bil strošek po posamezni postavki obračunan, je potrebno tudi iz nje razvidne podatke šteti za del tožničinih trditev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1.
izvedensko mnenje – zahtevnost mnenja
Sodišče odloča, ali je bila izdelava nekega mnenja zahtevna ali zelo zahtevna, vendar mora izvedenec, ki mnenje izdela, navesti in pojasniti, zakaj ocenjuje, da je izvedensko delo v neki konkretni zadevi odstopalo od povprečja in je bilo zelo zahtevno.
višina odškodnine po prostem preudarku – pravilo o dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 216. člena ZPP se o višini odškodnine lahko odloči po prostem preudarku le, če se višina ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, ali če se višina da ugotoviti le pretirano zamudno ali v povezavi z nesorazmernimi stroški, ta zahtevek pa predstavlja glede na celotni zahtevek le njegov neznatni del. V kolikor ni izpolnjen vsaj en od prej predstavljenih pogojev, višine odškodnine ni možno določiti po prostem preudarku, ampak sodišče o tem odloči po pravilu o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
Odškodninska terjatev posameznega etažnega lastnika do drugih etažnih lastnikov ni pobotljiva z njihovo terjatvijo do njega za vplačilo sredstev v rezervni sklad.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 439, 439/2.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - mednarodna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - postopek na podlagi plačilnega naloga - listina v tujem jeziku
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
predlog za zavarovanje dokazov – zavarovanje dokazov pred uvedbo pravdnega postopka – dokaz z izvedencem – zdravstveni pregled – rok za plačilo stroškov – tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let.
Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.
izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev – izvršba na nepremičnine
Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
nadaljnji izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - stroški upnika za prihod na narok zaradi ugotovitve dolžnikovega premoženja
Potrebnost stroškov za izvršbo presoja sodišče od primera do primera. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vabljen na narok kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču, in da ne more pred narokom vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Vedeti pa tudi ne more, kako natančno bo dolžnika izprašalo sodišče. Sodišče na naroku izvaja dokaz - zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku. Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem ter da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Zato je udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, potrebna in je upnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s tem narokom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076353
URS člen 22. ZPP člen 287, 287/2. SPZ člen 43.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – postavitev ograje – meja med parcelama – ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – tek priposestvovalne dobe – dobra vera – standard dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
Toženec bi moral biti ob trasiranju ograje (ko je ugotovil, da na vzhodnem koncu meje ni mejnika), bolj skrben, pozoren in natančen, saj se je moral in mogel zavedati, da meja med parcelama, ki v naravi ni vidna, ni jasno določena, zato neskrbno trasiranje (z merjenjem korakov na eni in drugi stranici parcele) ne dosega standarda dobrovernosti.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vračilo stroškov usposabljanja - vojak - vojaško strokovno usposabljanje
Tožencu (vojaku) je na podlagi njegovega predloga predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let. V sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek.
nasprotna tožba – stvarna pristojnost - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – vrednost spornega predmeta
2. odstavek 183. člena ZPP določa, da se nasprotna tožba ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče. V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne presega 20.000,00 EUR, zato je presojana odločitev okrožnega sodišča, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču, pravilna.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti in s tem storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU. Sodišče prve stopnje se v dokazni oceni ni (zadostno) opredelilo do dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in potrjujejo z njene strani zatrjevana dejstva. Pritožba tudi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni dokazala, da je tožnik na delovnem mestu počival oz. spal. Izpodbijane sodbe zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni mogoče preizkusiti, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
osebni stečaj – sklep o začetku postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica upravitelja do pritožbe – odmera nagrade stečajnemu upravitelju
Iz določbe 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne odloča o nagradi upravitelju. Posledično sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki vsebuje odločbo o plačilih v breme proračuna, ni sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, zoper katere zakon upravitelju daje pravico do pritožbe.
Upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po 7. odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice nima.