materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – stiki
Ob nerazčiščenem položaju, kot izhaja iz izvedenih dokazov, po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za primer, ki bi narekoval omejitev pravice do stika mladoletnega otroka, kot se je izvrševal na podlagi omenjenega dogovora, že pred končno odločitvijo v zadevi, še posebej ne na predlagani način oziroma z izvrševanjem stikov pod nadzorom tretje osebe na Centru za socialno delo. Tudi ob izkazani verjetnosti obstoja v predlogu zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki so za mld. otroka nedvomno ogrožujoče, bi bila mogoča takšna ureditev stikov nasprotnega udeleženca s hčerko, da bi se bilo moč navedenim okoliščinam izogniti (npr. ureditev stikov na bližnjem igrišču in brez nadzora tretje osebe).
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076309
ZPP člen 411.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka
Po vloženem ugovoru je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da izpelje kontradiktorni postopek. Na ta način sodišče zagotovi podlago za enakopravno izvedbo dokaznega postopka, na podlagi katerega odloči o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, kjer zadošča že verjetnost utemeljenosti zahtevka in za odločitev ni potrebno prepričanje o utemeljenosti zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
Izmed možnih razlag o tem, kdaj prične teči zastaranje kondikcijskega zahtevka iz nične pogodbe, je sodišče izbralo razlago, ki ta trenutek veže na skrbno ravnanje stranke, ki so ji znane ali bi ji morale biti znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076305
ZPP člen 2, 2/1. SPZ člen 37, 66, 66/1.
solastnina – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – višina prikrajšanja
Za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča golo dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja. Primarno je lastnikovo (solastnikovo) upravičenje imeti stvar v posesti in jo (so)uporabljati ustrezno svojemu (so)lastniškemu deležu ter z njo razpolagati (37. in 66. člen SPZ). Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnik lahko izbral kot eno od dveh možnosti. Do uporabnine pa ni upravičen niti tisti, ki v svoje prikrajšanje privoli. Tožnica se uporabi svojega prostora ni niti odrekla, niti ni kako drugače privolila v svoje prikrajšanje. Uporabo ji je s svojim ravnanjem onemogočila tožena stranka.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. SPZ člen 274, 274/2. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
stroški - sklep o zavarovanju - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - stroški postopka zavarovanja - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga Odvetniške tarife - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - potrebnost stroškov
Nagrada za sestavo predloga za zavarovanje s hipoteko se odmeri po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
odpoklic pogodbe o kreditni liniji – podpis pogodbe – način izkazovanja zapadlosti terjatve – predčasna zapadlost terjatve
S podpisom pogodbe je toženec napram sebi pristal na način izkazovanja zapadlosti terjatve, ki se ga je v obravnavanem primeru tožnica tudi poslužila, na njem pa temelji tudi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje.
Pri tem gre (v prvi vrsti) za uporabo med pravdnima strankama upoštevnega materialnega (pogodbenega) prava, zaradi česar pritožbeni očitki o nedovoljeni uporabi dokaznih pravil niso prepričljivi.
postopek v sporih majhne vrednosti – rok za pritožbo – pravni pouk – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za pritožbo (tako kot tudi drugi roki) je v postopku v sporih majhne vrednosti zaradi ekonomičnosti postopka krajši kot v rednem postopku. Sodišče je toženca v pravnem pouku sodbe na to jasno opozorilo. Četudi se pritožniku rok za vložitev pritožbe zdi prekratek, višje sodišče ocenjuje, da je nedvomno dovolj dolg in da ne posega v pritožnikovo pravico do sodnega varstva.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena - storilec prekrška - voznik v cestnem prometu
Storilec prekrška je torej voznik v cestnem prometu in ni potrebno, da je ta istočasno tudi udeleženec v prometni nesreči, kot to smiselno izhaja iz pretežnega dela pritožbenih navedb pritožnika, s katerimi se ta poskuša razbremeniti odgovornosti za storitev navedenega prekrška. Zato je za vprašanje, ali je obdolženi storil prekršek naveden pod točko A izreka izpodbijane sodbe in ali je zanj odgovoren, nebistveno ali je obdolženec kot voznik bil udeležen v prometni nesreči.
Predmetne imisije so namreč nedvomno presegale običajne količine prahu, ki so jih sicer dolžni trpeti ljudje, ki živijo ob prometnicah oziroma imisije, ki običajno nastajajo ob podobnih gradbenih delih.
Tožena stranka bi ukinitev po temelju že priznane odškodninske rente lahko dosegla le s tožbo, ki je ni vložila. V predmetnem postopku (zaradi zvišanja rente) tožena stranka ne more doseči ponovne presoje upravičenosti do rente po temelju.
zastaranje terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga – poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb – nekonkretizirana pritožba
Ker odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi pomanjkljive trditvene podlage in nekonkretizacije vtoževane škode pritožba opredeljeno ne izpodbija, je pritožbeno sodišče na takšno odločitev v izpodbijani sodbi vezano, posledično čemur je že to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.