Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati. Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo iz razloga nesposobnosti, je zato upravičen do pripadajoče odpravnine na podlagi 109. člena ZDR in ne zgolj v višini, dogovorjeni med tožnikom in toženo stranko v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerij.
plačilo razlike v plači - razporeditev v plačni razred - dejansko opravljanje dela - dodatek k plači - vojak
Tožnik uveljavlja, da ni opravljal dela na delovnem mestu, za katerega sta mu bila izdana ukaz in izpodbijana odločba o razporeditvi v plačni razred, temveč da opravlja delo na drugem delovnem mestu. Sodišče pri presoji zakonitosti odločbe, s katero je na podlagi ukaza določena plača, ne presoja zakonitosti ukaza in njegove vsebinske pravilnosti. V takšnem primeru se odločba o razporeditvi v plačni razred in določitvi dodatkov ne razveljavi, temveč se delavcu dosodi le razlika med pripadajočo plačo na delovnem mestu, ki ga je delavec dejansko opravljal in plačo za delovno mesto, za katerega mu je bila izdana odločba. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke o razporeditvi v plačni razred.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnik za sporno obdobje upravičen do dodatka v višini 20 % osnovne plače na podlagi sklepa Vlade RS, zato ker je takšen dodatek prejemal tudi na prejšnjem delovnem mestu, kjer naj bi opravljal enako delo. Merilo za priznanje uvrstitve v plačni razred in priznanje dodatkov ni to, kakšno plačo in dodatke je tožnik prejemal pred spornim obdobjem, temveč to, koliko znaša plača in dodatki za delovno mesto, ki ga je tožnik v spornem obdobju dejansko opravljal. Ker se delo, ki ga je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju, ni opravljalo kot delo na formacijski dolžnosti, tožnik za takšno delo ni upravičen do 20 % dodatka po sklepu Vlade RS.
hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - stečajni postopek zoper osebnega dolžnika - stečajni postopek zoper zastavnega dolžnika - neposredna izvršljivost hipoteke - vpliv na izvršilni postopek
Sam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev.
Zoper sodbo pritožbenega sodišča niso dovoljena redna pravna sredstva. Pritožba kot redno pravno sredstvo se namreč lahko vloži le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (1. odstavek 343. člena ZPP). Ker gre za nedovoljeno pritožbo, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - veljavnost sporazuma
Obljuba tožene stranke (delodajalca) pri podpisu sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, da zoper tožnika (delavca) ne bo podana ovadba zaradi storjenega kaznivega dejanja, ni razlog, ki bi pomenil prevaro in bi lahko povzročil razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Seznanitev delavca z možnostjo kazenske ovadbe zaradi nepravilnosti pri delu ni nedopustna grožnja, saj gre za postopke, ki jih je delodajalec v takšnih primerih upravičen in celo dolžan sprožiti. Zato tudi morebitna obljuba tožene stranke, da ne bo podala kazenske ovadbe, ne more pomeniti prevare v smislu 49. člena OZ. Zato je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in o ureditvi medsebojnih razmerij, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, veljaven.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 32. ZDR-1 člen 9.
stroški za nastanitev - delo v tujini - javni uslužbenec - ničnost pogodbenega določila
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o delu v tujini za določen čas, v kateri je bilo določeno, da tožnik (javni uslužbenec) ni upravičen do povračil in nadomestil po 32. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo, to je povračil stroškov za nastanitev. Zmotno je stališče tožene stranke, da se je tožnik s podpisom pogodbe povračilu stroškov za nastanitev odpovedal. V pogodbi o zaposlitvi ne more biti dogovorjenih za delavca manj pravic, kot jih določa zakon oziroma predpis. Delavec se ne more odpovedati pravicam, ki mu gredo skladno z zakonom, kolektivnimi pogodbami in drugimi predpisi s področja delovnega prava. Uredba je predpis, ki ureja delovna razmerja, zato velja tako za tožnika in toženo stranko. Če delodajalec kot močnejša stranka ravna v nasprotju z zakonsko določbo oziroma določbo predpisa, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, če bi sodišče takšni stranki, ki je v delovnem pravu že sicer v močnejšem položaju kot delavec, nudilo pravno zaščito. Plačilo stroškov bivanja za čas dela v tujini predstavlja bistveni pogoj, da lahko javni uslužbenec delo v tujini sploh opravlja. Zato je takšno pogodbeno določilo nično.
ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - trenutek izdaje sodbe
Razlaga določila ZFPPIPP v smeri, da se pri odpustu obveznosti upoštevajo le sodbe, ki so postale pravnomočne pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, ker kasnejše izdane sodbe nanj ne vplivajo, je materialno pravno zmotna. V takem primeru bi namreč prišlo do izvotlitve namena določbe, ki odpusta obveznosti ne dovoljuje, če za to obstaja ovira. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil v tem, da bi bil odpust obveznosti dovoljen, če ovira za odpust nastane po začetku stečajnega postopka, če ovira za odpust obveznosti nastopi prej, pa nedovoljen. Takšna razlaga je povsem nelogična in bi pripeljala do neenakega obravnavanja dolžnikov.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013834
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZDR člen 215, 215/2, 215/3. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 82, 82/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - delodajalec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja - razrešitev - odpoklic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanja, ali je bil podpisnik sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pristojen za podajo odpovedi. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delavskega direktorja družbe, kar pomeni, da je d.o.o. samostojen pravni subjekt, ki ga načelno zastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podpisala pristojna oseba.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sporni pravni posel predstavlja le zadnje zadnje dejanje v pravnem razmerju med tožencema, s katerim je prvi toženec poplačal dolg do druge toženke, kar nenazadnje izhaja tudi iz vsebine izpodbijanega posla, kjer je zapisano da prvi toženec drugi toženki prenaša lastninsko pravico na nepremičninah zaradi poplačila dolga. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni šlo za neodplačni pravni posel, je torej pravilen, posledično pa je pravilno uporabljeno materialno pravo, saj je rok za vložitev paulijanske tožbe v takem primeru eno leto. Predmetna tožba je tako vložena prepozno.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - nejasen izrek sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Izrek izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na nepopolno identificirana posamična upravna akta brez datumov (glede na razpoložljivo listinsko dokazno gradivo bi lahko šlo za odločbi o začasni nezmožnosti za delo, izdani že leta 2009), ni jasen. Hkrati je takšen izrek v nasprotju z razlogi sodbe. Zato je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - invalidnost
Tožnica vse od nastanka invalidnosti dalje ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu fizioterapevt. Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ne obstaja več delovna zmožnost za tožničino svoje delo, so izpolnjeni pogoji, določeni v 1. odstavka 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje.
Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v pravdnem postopku je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina
Ker tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, zmožna pa je s krajšim delovnim časom od polnega v trajanju štiri ure dnevno opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, ji ni mogoče priznati pravice do premestitve po določbi 91. člena ZPIZ-1, pač pa na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja - zagovor - bolniški stalež
Tožena stranka zagovora ni bila dolžna prestaviti zaradi tožnikovega dopisa z zahtevo za preložitev in priloženega zdravniškega potrdila. Oboje je tožena stranka prejela na dan, za katerega je bil predviden tožnikov zagovor, vendar po poteku ure, ki je bila določena za zagovor. Bolniški stalež ni okoliščina, ki bi delavcu onemogočala, da se udeleži zagovora. Tožnik je predlagal, da se zagovor opravi z dnem, ko bo končal bolniški stalež. Preložitev zagovora na čas po izteku bolniškega staleža bi pomenila, da tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ne bi mogla podati, saj bi potekel subjektivni 30 dnevni rok od ugotovitve razloga za odpoved. Tožnik bi svoj zagovor lahko podal tudi pisno. Zato tožniku pravica do zagovora (2. odstavek 85. člena ZDR-1) ni bila kršena.
Tožnik je v spornem času s plačilno kartico, last delodajalca, na različnih bencinskih servisih v Sloveniji za lastne potrebe nepooblaščeno kupil pet letnih vinjet za motorna vozila. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja po 1. odstavku 240. člena KZ-1. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Glede na trditveno podlago in glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tožnik ni dokazal sklenitve ustne pogodbe o zamenjavi nepremičnin oziroma nastanka take pogodbe, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre za neobstoječ pravni posel. Dedna izjava z dne 3. 6. 2004 ni nična, saj ni bila podana v nasprotju s 133. in 136. členom ZD, tožnik pa v trditvah ni navedel dejstev o obstoju zakonskih razlogov za ničnost.
Izhajajoč iz navedene materialnopravne določbe (zvišanje oziroma znižanje preživnine sodišče obravnava le na zahtevo upravičenca) ter določbe prvega odstavka 3. člena ZPP, ni razloga, da stranke pri zahtevkih na zvišanje oziroma znižanje preživnine na podlagi določbe 132. člena ZZZDR ne bi smele prosto razpolagati.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa, tožbo zavrglo. Ker tožnik v tem sporu ni uspel, trpi sam svoje stroške tega postopka. Pri tem ni odločilno vprašanje, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna ali ne. Bistven je zgolj uspeh v samem sporu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013786
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je ob škodnem dogodku (tožnikovemu sodelavcu je z višine 2,17 m zdrsnil paket pene, težak približno 12 kg, in oplazil sklonjenega tožnika po levem boku oziroma levem delu hrbta) utrpel lažjo udarnino ledvenega, križničnega in trtičnega predela, ki se po zaključku sodnega izvedenca medicinske stroke pozdravi v dveh do treh tednih brez posledic. Pri tožniku so bile prisotne lažje bolečine, ki so bile prve 3 do 4 dni tudi bolečine srednje intenzitete. Tožnik je moral opraviti dva pregleda pri travmatologu in tri preglede pri osebni zdravnici. Opravljal je tudi fizioterapijo. Prisojena odškodnina v višini 2.500,00 EUR za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje za nastalo škodo tožniku in ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.
ZFPPIPP člen 408, 409. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - družbenik izbrisane družbe - prevzem pravde - postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - postopek odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - trenutek nastanka obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 894/2011 je razvidno, da se je nad M. 14. 6. 2011 začel postopek osebnega stečaja. Iz sklepa istega sodišča z dne 20. 12. 2013 pa je razvidno, da so bile M. odpuščene vse navadne in podrejene terjatve do upnikov, ki so nastale do 14. 6. 2011. Iztoževana terjatev je, sledeč izreku citiranega sklepa o izvršbi 2461 Ig 7941/2007 – 2 z dne 11. 7. 2007, nastala pred 14. 6. 2011. To izhaja iz dejstva, da na podlagi tega sklepa od 28. 2. 2006 dalje dolžnik dolguje tožeči stranki zakonske zamudne obresti. Z izpodbijano sodbo pa je odločeno, da mora to terjatev tožena stranka (M.) tožeči stranki plačati. Ker torej odpust obveznosti pravnemu nasledniku M. učinkuje tudi za terjatev iz izpodbijane sodbe, v tem postopku vtoževana terjatev ni utemeljena.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 2461 – Ig 7941/2007 z dne 11. 12. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil izdan proti B. d. o. o.. Ker pa je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra, tožena stranka pa je sedaj M., je sodišče prve stopnje s tem, ko je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi proti izbrisani družbi, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tak izrek v nasprotju sam s seboj.