ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved - vodilni delavec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina
ZDR-1 posebnih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu ne določa, zato tožniku, kot vodilnemu delavcu, pogodba o zaposlitvi lahko preneha le iz razlogov in na način, določen v ZDR-1. Tožena stranka izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala postopkovno pravilno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne ustreza zahtevam o obliki in vsebini odpovedi, določeni v 87. členu ZDR-1, saj ne vsebuje pouka o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco v iskalcev zaposlitve, niti ne vsebuje obrazložitve dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako tožena stranka pri izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot izredno odpoved po ZDR-1, glede na to, da iz odpovedi izhaja, da je tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi brez odpovednega razloga, ni spoštovalo določb ZDR-1, ki se nanašajo na postopek pred izredno odpovedjo (tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami). Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
upravnik – spor majhne vrednosti – protispisnost – trditveno breme – dokazno breme – prehod trditvenega in dokaznega bremena – stroški upravljanja – delno plačevanje računov – delitev stroškov ogrevanja po metodi ekonokalov – metodologija ekonokalov
Tožeča stranka je metodologijo ekonokalov podrobno pojasnila in glede posameznega obračuna vsem razdelilnikom priložila izpis glede porabniških deležev stroškov toplote za ogrevanje za posamezno obračunsko obdobje. Tožeča stranka je s tem zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine stroškov ogrevanja. S tem je prešlo trditveno in dokazno breme o tem, kaj konkretno je pri vsakem obračunu in delitvi stroškov ogrevanja sporno, na toženca. Toženec svojih pavšalnih ugovornih navedb glede nestrinjanja z obračunom in delitvijo stroškov ogrevanja (glede na konkretne navedbe tožeče stranke) ni zadosti specificiral.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.
ZDR člen 37, 39, 39/3, 92, 92/1, 112. OZ člen 132, 186.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - konkurenčna prepoved - nastanek škode - prikrajšanje pri dobičku
V skladu z določbo 37. člena ZDR lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Tožnica je bila že dne 18. 7. 2012 seznanjena z ravnanjem tožencev, ki naj bi predstavljalo kršitev konkurenčne prepovedi, zato je tožba, ki je bila vložena 30. 1. 2013, prepozna, saj so od dneva seznanitve do dneva vložitve tožbe pretekli več kot trije meseci. Poleg tega sta bila toženca iz zavarovanja odjavljena s 13. 7. 2012 in tako od tega dne dalje pri njej nista bila več v delovnem razmerju, zato ju konkurenčna prepoved po tem datumu ni več zavezovala.
V pogodbi o zaposlitvi prve tožene stranke dogovorjena konkurenčna klavzula ni veljavna, saj ni določeno denarno nadomestilo za njeno spoštovanje, ki je po 3. odstavku 39. člena ZDR pogoj za njeno veljavnost. V pogodbi o zaposlitvi drugo tožene stranke pa konkurenčna klavzula ni določena in ker ni dogovorjena, je ta ne more kršiti.
Ker toženca nista spoštovala določb ZDR o podaji izredne odpovedi delavca delodajalcu, saj nista zatrjevala in dokazala, da sta skladno z določbo 112. člena ZDR pisno opomnila delodajalca na kršitve in o kršitvah pisno obvestila inšpektorja za delo, je njuno odpoved potrebno šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri kateri pa bi morala spoštovati odpovedni rok. S tem, ko so bile opravljene storitve tožencev pri naročniku plačane njunemu novemu delodajalcu, je bila toženka prikrajšana pri dobičku in je zato upravičena do povrnitve nastale škode.
Tožnik vtožuje razliko v plači, ki mu je bila določena s pogodbo o zaposlitvi in plačo, do katere bi bil upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače, kot je bil za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, določen v splošnem aktu tožene stranke. Takšen zahtevek je čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Glede na to, da je v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe za varnost pri delu določen količnik 5,07, kar je v nasprotju s splošnim aktom delodajalca, v katerem je za to delovno mesto določen količnik 5,43, zato je sodišče prve stopnje tožniku za sporno obdobje utemeljeno priznalo razliko v plači med količnikoma 5,43 in 5,07.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so razlogi, izpostavljeni v ugovoru upnika, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti, pravno nepomembni za odločitev o konkretnem izbrisu subjekta vpisa, saj okoliščina, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, še ne pomeni, da izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja.
dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge na nepristojno sodišče – zastopanje po pooblaščencu
Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka – ponarejena listina – kaznivo dejanje – nova dejstva in dokazi – kršitev pravil o vročanju
OZ člen 270, 280, 280/1, 631. ZFPPIPP člen 19. SPZ 128, 207.
predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem – izpolnitev obveznosti glavnemu izvajalcu
Pravna narava neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika ima značilnost stvarnega zavarovanja. Predpostavke neposrednega zahtevka po 631. členu OZ morajo biti torej izpolnjene pred začetkom stečajnega postopka nad izvajalcem, pri čemer je seveda tudi sama postavitev zahtevka (podizvajalec se za plačilo obrne neposredno na naročnika) predpostavka neposrednega zahtevka. To pomeni, da mora naročnik prejeti neposredni zahtevek podizvajalca pred začetkom postopka stečaja, saj je ločitveni upnik lahko le tista oseba, ki pridobi tudi ločitveno pravico do začetka postopka stečaja nad izvajalcem.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076307
URS člen 2, 15, 15/3, 27, 33, 67, 155. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 20, 20/1, 20/1-3, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 57, 57/1. KZ člen 240, 240/2. ZPP člen 224, 224/1. ZKP člen 498, 498/1. ZIZ člen 11. OZ člen 131.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - obstoj utemeljenega suma - nesorazmernost premoženja glede na prihodke - zakonitost finančne preiskave - zemljiški dolg - domneva nedolžnosti - javna listina - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do zasebne lastnine
V postopku po ZOPNI se (kazenskopravna) krivda ne ugotavlja. Postopek po ZOPNI, za razliko od kazenskega postopka, ne teče zoper osebo, ampak poteka zoper premoženje. Gre za civilno zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. ZOPNI uveljavlja ukrepe, ki se izrekajo (tudi) brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, v pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalih, kakršno vzpostavlja domneva nedolžnosti. Pravdni postopek teče neodvisno od ugotavljanja krivde posameznika v kazenskem postopku in zato ne more biti v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
Finančna preiskava s svojimi izsledki, zajetimi v zaključnem poročilu, predstavlja javno listino, ki jo je v predpisani obliki, v mejah svoje pristojnosti, izdal državni organ pri izvrševanju javnega pooblastila, ki mu je bilo poverjeno z zakonom in ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006100
ZIZ člen 270, 270/1. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – sklicevanje na mnenja ustrezno usposobljenih oseb, narejena po naročilu stranke
Kadar gre za dejstva v postopku izdaje začasne odredbe, ki jih je po naravi stvari mogoče ugotavljati predvsem s strokovno usposobljeno osebo, se sodišče ne bi smelo togo držati pravila, da so poročila oz. mnenja (narejena s strani ustrezno usposobljenih tretjih oseb) zgolj tožbene trditve, ampak jim podeliti tudi dokazno vrednost (z oceno, ali bi s takšnim mnenjem lahko izkazali s stopnjo verjetnosti svoje trditve).
Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v pravdnem postopku je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Glede na trditveno podlago in glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tožnik ni dokazal sklenitve ustne pogodbe o zamenjavi nepremičnin oziroma nastanka take pogodbe, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre za neobstoječ pravni posel. Dedna izjava z dne 3. 6. 2004 ni nična, saj ni bila podana v nasprotju s 133. in 136. členom ZD, tožnik pa v trditvah ni navedel dejstev o obstoju zakonskih razlogov za ničnost.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069134
ZIZ člen 38, 38/5, 168, 239. OT tarifna številka 39, 39-5.
nagrada za pribavo zemljiškoknjižnega izpiska
Nagrada za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov na podlagi 5. točke tar. št. 39 OT se prizna le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v okviru priprave predloga za izvršbo oziroma predloga za zavarovanje.
pripoznava tožbenega zahtevka – izdaja sodbe brez naroka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – pravočasnost zahteve – rok – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drugi toženki ni mogoče očitati, da že v odgovoru na tožbo, s katerim je tožbeni zahtevek pripoznala, ni priglasila vseh pravdnih stroškov, saj ni mogla vedeti, da bo zahtevek pripoznal tudi prvi toženec, in bodo s tem izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče smiselno uporabiti 7. odstavek 163. člena ZPP, ki omogoča vložitev zahteve za povračilo stroškov postopka v petnajstih dneh od prejema odločbe, ki je povzročila konec postopka zunaj obravnave.
plačilo razlike plače - nov plačni sistem - nadzor - javni uslužbenci - prevedba plače - napredovanja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 nepravilno dvakrat upoštevala napredovanje tožnice, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, nato pa še pri uvrstitvi tožnice v 31. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta strokovni sodelavec, ponovno prištela štiri napredovanja, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS.
Tožena stranka ob prevedbi tožnice v letu 2008 ni ravnala pravilno, ko je delavce ob prevedbi umestila na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kljub pomanjkanju izobrazbe za ta delovna mesta. Zato je po ugotovitvi nezakonitosti takšnih prevedb utemeljeno spremenila pravilnik in tožnico z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje pravilno prevedla na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I. To delovno mesto je obstajalo že ob prevedbi v letu 2008 in bi ob pravilni uporabi materialnega prava tožničino delovno mesto že takrat moralo biti prevedeno v delovno mesto strokovnega sodelavca I. Za drugačno prevedbo tožnice v višji tarifni razred ni bilo podlage v ZSPJS.