zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Rezultat pritožbenega postopka za pritožnika ne more biti boljši od odločitve, kot jo je sprejelo že sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnice proti tožencu. Tožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - premoženje agrarne skupnosti - rok za izplačilo nujnega deleža - uporaba določb pravdnega postopka - upoštevanje okoliščin primera
Rok za izplačilo nujnega deleža po 8. členu ZPVAS.
ZFPPIPP člen 14, 232, 234, 235, 239, 239/5. OZ člen 311, 314, 314/1, 314/2, 335, 335/1, 335/2, 335/3, 336, 336/1.
insolventnost – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – pobot – pobot z zastarano terjatvijo – zastaranje
Upnik je pridobil pravico zahtevati izpolnitev dolžnika za plačilo pravdnih stroškov z dnem izvršljivosti sodbe, kar pomeni, da bi šele tega dne ta terjatev lahko stopila nasproti zatrjevani dolžnikovi terjatvi.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ustavitev izvršbe
v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče le do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov izvršbo z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Ker pa je bila v obravnavani zadevi izvršba zoper oba dolžnika že ustavljena, sta po pravnomočni ustavitvi izvršilnega postopka in s tem koncu izvršilnega postopka podana predloga za nadaljevanje izvršbe podana prepozno.
ZIZ člen 31, 31/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8.
seznam premoženja – predlog za predložitev dolžnikovega seznama premoženja skupaj s predlogom za izvršbo
Predlog, da naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja, podan skupaj s predlogom za izvršbo, ni mogoče šteti za preuranjen, če upnik v njem v zadostni meri utemelji, da z nobenim izmed v predlogu za izvršbo predlaganih sredstev izvršbe verjetno ne bo v celoti poplačan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076376
ZPP člen 443. OZ člen 427, 429, 434.
prevzem dolga – privolitev – pogodba o prevzemu dolga – pogodba o prevzemu izpolnitve
Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).
Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022513
OZ člen 184. ZD člen 132, 138. ZPP člen 80, 158, 158/1, 343, 343/1, 343/4.
prehod terjatve za nepremoženjsko škodo na dediče - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - plačilo pravdnih stroškov - vprašanje procesnopravnega nasledstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - pomanjkanje procesnih predpostavk
Univerzalno pravno nasledstvo le v obziru prenosljivih pravic privede ex lege do procesnopravne sukcesije. Oziroma povedano drugače, kjer ni možno dedovanje, tudi procesno nasledstvo ni mogoče.
Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da zatrdi, verjetno izkaže in z dejstvi utemelji tako imenovani intervencijski interes.
Dejstvo, da tožena stranka ne pozna bančnih pravil in postopkov ter nima listin, ki jih ima tožeča stranka, ne utemeljuje pravnega interesa stranskega intervenienta za sodelovanje v postopku. Toženka ima morda dejanski interes za njegovo sodelovanje/pomoč v postopku.
Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep.
kazenska ovadba kot dokaz - nezakonit dokaz - načelo neposrednosti
Oškodovančeva kazenska ovadba se lahko uporabi kot dokaz izključno za to, da se preveri verodostojnost njegove izpovedbe v preiskavi, ki jo glede odločilnih dejstev spremeni v nadaljnjem postopku. V takih primerih obsodilna sodba ne temelji na kazenski ovadbi, temveč na izpovedbi, dani v preiskavi. Omejitev uporabe tovrstnih izjav izhaja predvsem iz pomena načela neposrednosti.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – upoštevanje pritožbenih novot
Skrajšanje preizkusnega obdobja utemeljuje dejstvo, da višina dolžnikovih obveznosti ni nesorazmerno visoka ter tudi okoliščine, ki jih dolžnik zatrjuje v pritožbi. Čeprav je dejstva v zvezi s partneričino hudo boleznijo dolžnik navajal prepozno, jih po mnenju višjega sodišča ni mogoče popolnoma zanemariti, še zlasti, ker je zaradi teh okoliščin pridobivanje dohodkov dolžniku oteženo.
ugovor zastaranja – spor majhne vrednosti – pavšalno sklicevanje na zastaralne roke – trditvena podlaga
Pritožbeno sklicevanje na zastaralne roke je ne samo pavšalno, ampak v prvi vrsti tudi sicer novo. Toženec se namreč v postopku na prvi stopnji ni skliceval na zastaranje niti ni podal nobenih dejanskih trditev, ki bi omogočale postavitev oziroma odločanje o ugovoru zastaranja.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega. Gre tako za neovrženo zakonsko domnevno, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073521
ZOdvT člen 4, 4/1, 4/4. OZ člen 140.
povrnitev škode – pravno priznana škoda – neupravičeno pravdanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – nagrada odvetnika – plačilo višjih nagrad – dogovor o višjem plačilu – privolitev v škodo – volenti non fit iniuria
Iz trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker ni izpolnila svoje obveznosti in izplačala odškodnine A. K., temveč je namesto tega (neutemeljeno) nasprotovala takšnemu zahtevku, izhaja, da naj bi škoda nastala zaradi toženkinega neupravičenega pravdanja. Skladno s sodno prakso odškodninske odgovornosti iz tega razloga ni mogoče preprosto izključiti. Vendar pa je slednja lahko podana le, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali iz zlorabe postopka.
Iz sklenjenega dogovora o višini odvetniške nagrade v obravnavanem primeru izhaja, da je tožeča stranka z višjo nagrado, kljub (izrecnemu) opozorilu, soglašala. Ob podpisu dogovora je torej vedela, da bo presežek stroškov krila sama. Na to je prostovoljno pristala, kar pomeni, da se je z nastankom „škode“ oziroma zmanjšanja svojega premoženja, strinjala.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.
začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožba toženi stranki še ni bila vročena, „saj njenega zakonitega zastopnika ni bilo mogoče najti“. Pritožnik zato pravilno opozarja, da materialnopravni pogoj za postavitev začasnega zastopnika še ni izpolnjen.
ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
Tožnik vtožuje razliko v plači, ki mu je bila določena s pogodbo o zaposlitvi in plačo, do katere bi bil upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače, kot je bil za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, določen v splošnem aktu tožene stranke. Takšen zahtevek je čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Glede na to, da je v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe za varnost pri delu določen količnik 5,07, kar je v nasprotju s splošnim aktom delodajalca, v katerem je za to delovno mesto določen količnik 5,43, zato je sodišče prve stopnje tožniku za sporno obdobje utemeljeno priznalo razliko v plači med količnikoma 5,43 in 5,07.