začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je gospodarska družba v minulih letih poslovala in izkazovala ob koncu obračunskega obdobja minus v manjšem obsegu v primerjavi s celotnim poslovanjem, to pomeni, da bo zmogla plačilo 10,00 EUR znižane sodne takse za pritožbo. Po 11. členu ZST-1 pa pravne osebe, ki posluje, tudi ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.
PEU člen 4,267. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 132, 179, 883, 883/2, 890, 892, 892/2, 892/4. ZVPot člen 1a, 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - dolžna profesionalna skrbnost - skrbnost pri izbiri - zastrupitev s hotelsko hrano - primarnost evropskega prava - neposreden učinek določb direktive - vezanost nacionalnega sodišča države članice na sodbo Sodišča ES - avtentična razlaga določil direktive - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda zaradi izgube užitka na počitnicah - vrnitev kupnine za turistični aranžma
Kljub dejstvu, da direktive EU načeloma niso neposredno uporabne in zahtevajo še t.i. izvedbeni ukrep, s katerim njene določbe preidejo v nacionalno zakonodajo države članice, v primerih kot je obravnavani, ko je bil prenos Direktive v domače pravo izveden nepravilno, določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Direktive so po svoji vsebini brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, posameznikom pa podeljujejo pravice, določbe Direktive skladno s sodno prakso Sodišče ES lahko neposredno učinkujejo. Posameznik pred nacionalnim sodiščem (to je v razmerju do države članice) lahko zahteva, da to določbe nacionalnega prava razlaga in uporabi tako, da bo v največji možni meri uresničen cilj, katerega zasleduje relevantna direktiva. Postopanja v luči navedenega pa uporaba drugega odstavka 892. člena OZ ne zagotavlja. Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je zato potrebno uporabiti tako, da napotitev na pravila OZ uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja izvzema.
Interpretacija določila direktive, ki jo Sodišče ES poda v okviru nanj naslovljenega predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti - PES (sedaj 267. člen PEU), postane del pravne norme in je njena avtentična razlaga. Četudi je sodba Sodišča ES ugotovitvena in ni izvršljiva, pa je, ker Sodišče ES z njo odloči o interpretaciji in/ali veljavi prava Skupnosti z učinkom erga omens, obvezna za vse organe in sodišča držav članic. Če tudi nepremoženjska škoda iz naslova izgube užitka na počitnicah skladno z določbo 179. člena OZ v zvezi s 132. členom tega zakona v našem pravnem prostoru ni pravno priznana škoda, je pravni temelj te obveznosti potrebno črpati iz že zgoraj citirane predhodne odločitve Sodišča ES. Ta je za naša nacionalna sodišča po zgoraj obrazloženem namreč zavezujoča in odškodnino za nepremoženjsko škodo iz tega naslova priznava.
obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vročanje – kraj dejanskega bivanja
Sodba mora, da bi bila sposobna za preizkus, vsebovati pravno podlago za odločitev ter odločilna dejstva. Iz sodbe mora biti razvidno tudi to, na kakšen način je sodišče odločilna dejstva ugotovilo in kako je te ugotovitve povezalo s pravnimi pravili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074780
ZPP člen 248. ZS člen 90, 90/2. ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 262/3, 266, 266/1, 266/3, 358, 358/1, 358/3, 629. OZ člen 243, 243/1, 333.
kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - stranka disciplinskega postopka - nagrada izvedenca - ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno izvedensko delo - podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - kršitev pogodbe - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - škoda iz naslova zalog - navadna škoda - pogodbeni interes - izgubljeni dobiček - odpoved pogodbe ob neprimernem času - stroški razvoja
Stranka tega disciplinskega postopka je le izvedenec, ne pa tudi pravdne stranke. Zato pritožba stranke zoper tak sklep sploh ni dovoljena.
Čim se je moral izvedenec pripraviti na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, je upravičena tudi zahteva za plačilo po 4. točki 52. člena Pravilnika.
Škoda iz naslova zalog predstavlja navadno škodo, do katere je prišlo zaradi kršitve pogodbe tožene stranke, do povračila te škode pa je tožeča stranka upravičena na podlagi 266. člena ZOR.
Pogodbeni interes lahko predstavlja le dobiček, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če tožena stranka ne bi odpovedala pogodbe oziroma njene izvršitve preprečila z kršitvijo pogodbe. Tako za primer kršitve pogodbe kot za primer odpovedi pogodbe gre tožeči stranki ta vrsta škode. Pri odpovedi podjemne pogodbe je namreč višina plačila po 629. členu ZOR enaka višini dobička, ki ga tožeča stranka ni prejela, pa bi ga prejela, če pogodba ne bi bila odpovedana in bi izdelala dogovorjeno količino potnih listin. Tudi za primer kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena do povračila izgubljenega dobička.
Za čas kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena le do povračila tistega izgubljenega dobička, ki bi ga tožena stranka kot možno škodo morala upoštevati ob sklenitvi pogodbe.
Kaj je neprimeren čas, zakon ne določa. Bistvo določila 333. člena OZ oziroma 3. odstavka 358. člena ZOR je v tem, da se trajno razmerje lahko odpove kadarkoli, neprimeren bi bil le čas, ko bi bila naslovniku povzročena neupravičena škoda in namen pogodbe še ne bi bil dosežen. Sankcija za takšno kršitev je torej lahko dolžnost povračila nastale škode, to pa je bilo tožeči stranki že priznano v okviru škode iz naslova zalog in izgubljenega dobička.
Vsi stroški nikakor niso bili vezani zgolj na pričakovanje, da bo nove potne listine izdelovala za toženo stranko. Gre za razvoj določenega izdelka, take stroške pa že po naravi stvari sama nosi oseba, ki razvija tak izdelek, stroške razvoja pa lahko na kupca (delno) prevali šele ob sklenitvi pogodbe za prodajo takega izdelka – v okviru dogovora o višini cene.
Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec, zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi pripoznani. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljena obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja je namreč, da naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Podizvajalec neposredni zahtevek uveljavi tako, da od naročnika zahteva plačilo. Pri presoji, kdaj začne ta izjava učinkovati v razmerju do naročnika, je treba smiselno uporabiti 1. odstavek 28. člena OZ. Neposredni zahtevek tako začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko naročnik prejme ta podizvajalčev zahtevek (izjavo, s katero podizvajalec uveljavlja zahtevek), če so takrat (ob prejemu izjave) izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun naročnika (investitorja). Resda tožnik ni »kriv«, da njegova situacija ni bila potrjena pred februarjem 2011, vendar pa dejstva zavlačevanja izstavitve in potrditve situacije tudi ni mogoče šteti v škodo toženki, ki z razmerjem med tožnikom in G. d. d. nima ničesar.
Podizvajalčeva terjatev je priznana, če investitor potrdi situacijo glavnega izvajalca, ki se nanaša na ta posel in tudi če je ta obsežena v potrjeni končni situaciji oziroma končnem obračunu posla med glavnim izvajalcem in podizvajalcem. Potrjena situacija izkazuje, da je določen obseg dela izveden kakovostno in da so ta dela ustrezno ovrednotena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
Tožena stranka je dokazala, da je zaradi upada poslovanja izvedla racionalizacijo poslovanja tako, da je minimalizirala vse, razen glavne dejavnosti in izvedla spremembe števila zaposlenih in stroškov dela. Tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je postalo nepotrebno, ker je bilo razporejeno med ostale zaposlene. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zunajsodni dogovor – pravna sredstva upnikov – ugovor proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2, kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074744
OZ člen 46, 633, 660. ZPP člen 212, 224, 243.
posredovanje dokumentacije po sklenitvi pogodbe – drugačna dokumentacija – tveganje naknadnega spreminjanja – napake volje – bistvena zmota – podjemna pogodba – pogodba o delu – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – odgovornost za napake – grajanje napak – očitne napake – nenamenska uporaba sredstev – dokaz z izvedencem – listine – dokazna sredstva – priče – dokaz z zaslišanjem prič – ugotavljanje resničnosti dejstev
V primeru, ko je že pogodbeno predvideno in dopuščeno posredovanje (dodatne) dokumentacije še po sklenitvi pogodbe, je tožeča stranka tista, ki nosi riziko, da bo naknadno predložena dokumentacija drugačna od tiste, s katero je razpolagala ob sklenitvi pogodbe. Povedano drugače: s tem, ko je tožeča stranka pristala na takšno pogodbeno določilo, je sprejela tveganje naknadnega spreminjanja že predloženih dokumentov. Čim pa je temu tako, se v tem postopku ne more sklicevati na to, da ob sklenitvi pogodbe z investicijskim programom 2003 ni bila seznanjena, še manj, da pogodbe na njegovi podlagi ne bi sklenila.
Če je tožeča stranka uveljavljala ugovor neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve, bi to morala tudi dokazati, pa ne s predlaganim izvedencem, ki bi šele ugotovil nenamensko uporabo sredstev, pač pa tako, da bi predložila poročilo Notranje revizije, ki naj bi zatrjevane nepravilnosti ugotovilo. Šele v tem primeru bi sodišče z angažiranjem izvedenca strokovno preverilo zatrjevane napake oziroma kršitve, ki bi tožeči stranki dajale odstopno upravičenje.
Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke. Dokaz z zaslišanjem prič tudi sicer ni namenjen temu, da se navedejo (nova) dejstva, pač pa samo temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.
V vseh primerih zatrjevanih napak (sprememba lokacije parkirišča in števila parkirnih mest, preplastitev starega parkirišča namesto izgradnja novega, neekološka ureditev parkirišča) gre za očitne napake, ki bi jih moral nadzor tožeče stranke pri pregledu in prevzemu del ugotoviti in ustrezno grajati.
Ker sodišče tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zanj spornih trditvah tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 83.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – sodna rehabilitacija
Obsodba še ni izbrisana in ne na dan vložitve predloga za odpust obveznosti ne na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo podlage, da bi bila izbrisana, zato obstaja ovira za odpust obveznosti.
spor majhne vrednosti – pasivna legitimacija – pooblaščenec po zaposlitvi – poslovna enota – poslovni register – matična družba
Poslovna enota je del poslovnega subjekta, ki ji je mogoče opredeliti naslov, opravlja pa na istem ali drugem naslovu različno ali isto dejavnost kot poslovni subjekt. Poslovna enota ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register, pač pa le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. Poslovna enota pripada matični družbi ne glede na to, ali se lastništvo objektov, v katerih poslovna enota posluje, spremeni.
Postopek se je začel na podlagi izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke bi morala tožeča stranka obrazložiti višino vtoževanega zneska tako, da bi navedla, kako se računi v zvezi z dobavljeno vodo delijo med konkretne objekte in med uporabnike/stanovalce teh objektov ter na kakšen način oziroma po kakšnem ključu so bili ti stroški obračunani za posamezen objekt ali posameznega uporabnika (in med njimi toženko) in za ta obračun predložiti ustrezne dokaze. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek. Zgolj sklicevanje na predložene listine, brez ustrezne trditvene podlage in obrazložitve višine posameznih vtoževanih zneskov, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073524
ZPP člen 214, 214/2, 454, 454/1. OZ člen 190, 619.
spor majhne vrednosti – odločba brez razpisa naroka – neprerekane trditve – pavšalne navedbe – nesporno dejansko stanje – nedovoljeni pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – neupravičena pridobitev – pasivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dejansko stanje v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi v tej zadevi nesporno, trditve o pravno pomembnih dejstvih pa potrjujejo že listinski dokazi, zato naroka ni bilo dolžno razpisati.
sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti
Utemeljeno pritožba opozarja, da bi ob takšnem stališču sodišča prve stopnje, le-to zaradi razjasnitve svoje lastne dileme moralo razpisati narok in izvesti materialno procesno vodstvo, ki je dopustno tudi v sporih majhne vrednosti, da izid pravde ne bi bil presenečenje za stranki.
SZ-1 člen 70, 71, 71/2, 72, 81. OZ člen 393, 393/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 19, 19/3.
dobava vode – trditveno breme dobavitelja – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – deljive obveznosti – prepoved dogovora o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov
Ne glede na to, da je tožnica račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike in glede na prejeta plačila tudi izpolnjeval obveznost do tožnice kot dobaviteljice), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnica terja plačilo v sodnem postopku. To pa mu posledično daje tudi pravico, da v morebitnem sodnem postopku uveljavlja vse ugovore iz tega materialnopravnega razmerja, torej tudi ugovore, ki se nanašajo na višino dolgovanega zneska.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ustavno sodišče R Slovenije je 19. 12. 2000 res razveljavilo 128. člen ZD, vendar je državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD-B; Uradni list, št. 83/2001 z dne 25. 10. 2001) s 23. členom tega zakona za 127. členom ZD dodal nov 128. člen v besedilu, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Ta člen je pričel veljati 4. 11. 2001 in še ni bil niti spremenjen niti razveljavljen.
umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrženje ugovora - potrebnost (stroškov) ugovora
Zaradi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, in posledične ustavitve izvršilnega postopka prvostopno sodišče tudi po presoji sodišča druge stopnje ni imelo več podlage za meritorno odločanje o utemeljenosti kasneje vloženega ugovora dolžnika.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-10, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – materialno dokazno breme – pravica do izjave – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. Toženec je (bil) tisti, ki je bil dolžan dokazati svoje ugovorne navedbe, tj., da so bile premije plačane tožeči stranki.