Pravna podlaga zahtevkov tožeče in tožene stranke sta gradnja na tujem zemljišču in kupna pogodba z dne 18.2.1964, s katero so stranke uredile vprašanje povrnitve vrednosti zemljišča in hkrati zemljiškoknjižne ureditve lastninske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Ker je sporazum o delitvi zapuščine pogodba obligacijskega prava in ker ima, če je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, učinek sodne poravnave, veljajo za njegovo izpodbijanje enaka določila, kot za izpodbijanje sodne poravnave.
Dokler traja zakonska zveza, je preživninski zahtevek zakonca oprt na določilo 50. člena ZZZDR.Glede načina zadovoljevanja potreb preživninskega upravičenca velja materialnopravno izhodišče, da lahko tisti, ki je dolžan koga preživljati, sam izbere način preživljanja oziroma, da izbere ali mu bo plačeval določene zneske kot preživnino ali ga bo vzel k sebi na preživljanje, ali pa mu bo poskrbel preživljanje na drug način (1. odstavek 131. člena ZZZDR). Preživninski upravičenec pa lahko iz pomembnih razlogov s tožbo zahteva, da se mu plačuje preživnina v denarju (2. odstavek 131. člena ZZZDR).
sklep o izvršbi - zamudne obresti - izvršilni naslov
V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če v izvršilnem naslovu dolžnikoma ni naloženo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, upnik zanje nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi zoper njiju lahko predlagal izvršbo.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - ugovor
Po 2. točki 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ. Zoper sklep o zavarovanju z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki je izdan na podlagi takega seznama, je mogoče vložiti ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zakon pa jih primeroma navaja v 55. členu ZIZ. Temelja in višine obveznosti, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, pa izvršilno sodišče ne more preverjati, saj je na vsebino izvršilnega naslova vezano.
Ker sta pravdni stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, je za kasko škodo odločilna tista vrednost, izračunana na način, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. ZPP člen 132, 132/1, 132, 132/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vročanje - vročanje
S splošnimi, nedoločnimi in povsem neizkazanimi trditvami (da ne obstaja temelj za upnikovo terjatev) dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen. Če dolžnik na sodišču prevzame sklep o izvršbi z vsemi prilogami, je s tem vročitev pravilno opravljena.
Tožnik je ves čas od vložitve zahteve za odkup stanovanja le-to uporabljal in zanj plačeval le neprofitno najemnino. Pravno varstvo je dosegel s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe po kupnini glede na vrednost točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, zato ni upravičen še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Določilo 106. čl. je namenjeno realizaciji terjatve, zlasti v zvezi z zavarovanjem še nezapadlih občasnih dajatev, v fazi oprave izvršbe, zato sodišče na podlagi tega določila ne more dovoliti izvršbe občasnih, še nezapadlih dajatev.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
ZOR člen 200, 917, 918, 200, 917, 918. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 7, 212, 337, 337/1.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ničnost zavarovalne pogodbe - nova dejstva v pritožbi
Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti zavarovanec ne izgubi pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917. in 918. čl. ZOR). Na določilo zavarovalnih pogojev, po katerih naj bi se zaradi neizpolnitve obveznosti iz njih ob nastanku zavarovalnega primera štelo, da nesreče ni bilo ali pa, da je tožnica vozila pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov in prevaljujejo dokazno breme na tožnico, se tožena stranka prvič sklicuje v pritožbi. Pogodbeno pravo resda sodi v sklop in preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, vendar pa se mora stranka nanj sklicevati, torej navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze zanje (7., 212. čl. ZPP). Tega pa tožena stranka vse do pritožbe ni storila. Tovrstne pritožbene trditve je zato treba šteti za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Odmera odškodnine oškodovanki (opravlja delo poslovne sekretarke) za zvin vratne hrbtenice.
Če podjetnik posameznik predlaga oprostitev plačila takse za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, preden ni odločeno o predlogu za oprostitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča.
Le z navedbo, da bodo njegove trditve znale potrditi priče, katerih imena bo dolžnik sporočil naknadno, dolžnik ni zadostil zahtevi iz drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj bi moral priče navesti poimensko. Njegov ugovor je zato neobrazložen in s tem neutemeljen.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.