Časopis, v katerem so povzete običajne in bralcem znane (aktualne in regionalno naravnane) vrste člankov in oglasov, ne predstavlja avtorskega dela. Zato pri povzemanju takšnih člankov in oglasov ne gre za predelavo (oz. "skazitev") avtorskega dela.
Dolžnik za pritožbo zoper odreditev prenakazila že vplačanega predujma in naložitev založitve predujma v višini 180.000,00 SIT upniku, nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - prevzem izpolnitve
Z izpolnitvijo pogodbe o prevzemu izpolnitve je bil upnik stečajnega dolžnika v celoti poplačan, stečajna masa je bila zmanjšana, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Čeprv iz obrazložitve sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje odločilo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki ga v izreku sodbe ni, tega ni moč popraviti s popranvim sklepom, ampak je treba izdati dopolnilno sodbo.
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.
Bivalne razmere so le ena od okoliščin, ki vplivajo na odločitev o tem, kateremu od staršev naj se otroka zaupata v varstvo in vzgojo, ne pa odločilna okoliščina.
Dejstvo, da je oškodovanka stopila na železniški tir 3 do 4 metre pred na postajo prihajajočim vlakom, predstavlja tako ravnanje, ki izključuje odgovornost železnice.
Glede na to, da se je toženec "ukvarjal" z varjenjem proti plačilu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec dolžan ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke (2. odstavek 18. člena ZOR).
Plačila toženca po vročeni tožbi ni mogoče šteti za odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo je namreč sodišču izročena vloga tožene stranke, v kateri se ta izjavi o navedbah tožbe (276. - 279. čl. ZPP).
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Okoliščin iz 5. člena ZDen ni mogoče presojati le po splošnih pravilih civilnega prava oz. v kritičnem času upoštevnega pravnega pravila paragrafa 870 ODZ, vsebinsko povzetega v odločbi sedaj veljavnega 60. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi glede na namen ZDen, ki je v odpravi krivic, je treba v vsakem primeru presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve za sklenitev pravnega posla in ugotoviti ali v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, takšne odločitve ne bi sprejel. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi razmere, ki so obstajale v času sklenitve konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi so okoliščine iz 5. člena ZDen podane, saj je oče predlagateljev sklenil darilno pogodbo zaradi groženj (psihičnih pritiskov) predstavnikov oblasti (občine in okraja) s prisilnim delom ter z likvidacijo.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).