Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
Okoliščine nesreče, predvsem pa obseg, teža in stopnja kršitev prometnih predpisov, omogočajo oceno, da je objektivno odgovorni voznik osebnega avtomobila (zaradi lastnega prispevka oškodovanca) do 70% prost odgovornosti za nastalo škodo.
Služnostni upravičenec mora služnostno pravico uporabljati restriktivno (1. odst. 50. člena ZTLR), in ne more lastnika služne stvari, ki isto pot uporablja, povsem izključiti iz njene uporabe. Tožnik kot služnostni upravičene in toženec kot služnostni zavezanec morata svoje stvarne pravice izvrševati pošteno.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.
Glasni očitki mladoletni potnici pred potniki v avtobusu in sicer brez dokazov, da je pobruhala avtobus, pomeni razžalitev in predstavlja osnovo za negmotno škodo, zaradi žaljivega ravnanja šoferja avtobusa.
ZPP člen 137, 137/1, 209, 209/1, 137, 137/1, 209, 209/1.
mirovanje postopka
Za nastanek mirovanja postopka ob ostalih izpolnjenih pogojih zadošča, da je vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno le pooblaščencu - odvetniku pravdne stranke, ne pa njej sami.
Niso izpolnjeni pogoji za sodno odločitev meje, če je ta bila določen v mejnem ugotovitvenem postopku, ne da bi bil v tem postopku doseženi sporazum kdaj razveljavljen in ne da bi predlagatelj zatrjeval kakršnokoli spremembo okoliščin po sklenitvi sporazuma. Ni namreč izpolnjen pogoj iz 131. člena ZNP, da je meja sporna.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - strah
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 20 letni oškodovanki (študentki arhitekture) za naslednje poškodbe: pretrganje vranice in pretrganje leve ledvice (kar je imelo za posledico odstranitev vranice in leve ledvice), pretres možganov, izliv tekočine v prsno votlino, topa poškodba trebušne slinavke, izpah osnovne falange levega palca, številne rane na obeh spodnjih okončinah, številne podplutbe po prsnem košu, trebuhu in rokah.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.