Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP.
ZPP (1977) člen 166, 166. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - tehnološki presežek - odpoved odpravnini
V sporazum o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu se delavec lahko odpove plačilu odpravnine. Delavec je prejel izvod sporazuma, ki je imel pravni pouk, vendar zoper tega ni ugovarjal. Zato ni bil v zmoti glede odpovedi odpravnini.
Delavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 158/1, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3, 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnik umaknil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, toženi stranki ni dolžan povrniti stroškov postopka, saj v sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (2. odst. 22. tč. ZDSS).
Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZTPDR člen 36, 36/1, 36, 36/1.
odškodnina - poravnava - delno plačilo odškodnine za strah
1. Zavarovanec lahko z zavarovalnico sklene poravnavo le glede plačila odškodnine za posamezne oblike škode, ki jo je utrpel na delovnem mestu, glede drugih oblik škode pa si pridrži pravico, da jo zahteva v pravdi. Tak sporazum je pravno dopusten.
2. Strah je tista škoda, ki jo utrpi poškodovanec zaradi grozljivosti in nenadnosti samega škodnega dogodka ter posledične skrbi za usodo poškodovanega dela telesa ter bojazni pred operativnimi posegi. Skrb za usodo poškodovanega organa lahko v smislu strahu traja dokler je izid zdravljenja negotov. Ko pa je končno stanje poškodovanega organa poškodovancu prezentno, se psihično in telesno prilagajanje na stanje že uvršča med duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti.
Pri izračunavanju nagrade za tehnično izboljšavo, aplicirano v proizvodnem procesu, je potrebno kot osnovo upoštevati racionalizacijske efekte in denarno terjatev odmeriti po metodologiji ugotavljanja koristi zaradi zmanjšanja stroškov oz. povečanja prihrankov v proizvodnji, ne pa komercialnih efektov v povečanju dohodka, ki je praviloma direktna posledica prodaje proizvodov. Pri izračunu se je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na ustrezne določbe pravilnika oz. akta delodajalca in na izvedeniško mnenje.
Tožena stranka v sporu ni dokazala obstoja izločitvenega razloga po 2. tč. 71. člena ZPP. Zato zgolj pavšalno navajanje pritožbe, da je bila sodnica porotnica sodelavka tožnice, ko sta še bili sodelavki pri toženi stranki, brez predložitve ustreznih dokazov, da je bila v času izdaje izpodbijane sodbe stalno ali začasno zaposlena pri toženi stranki, ne zadostuje za obstoj navedenega izločitvenega razloga.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.
Iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja izhajajo znaki dokončanega kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je obdolženka s predložitvijo ponarejenega šolskega spričevala, ponarejeno listino uporabila kot pravo). Vendar pa tega kaznivega dejanja obdolženka sploh ni bila obtožena; niti ni tega moč upoštevati kot obteževalno okoliščino pri izreku kazni, kot to v pritožbi predlaga državni tožilec. Sprememba pravne opredelitve dejanja v tej smeri (kar sicer s pritožbo niti ni bilo uveljavljano) pa bi bila v škodo obdolženke, ki se ji po opisu sedaj očitanega kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v izreku sodbe sodišča prve stopnje, očita le poskus kaznivega dejanja (ne pa dokončano kaznivo dejanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL43922
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 16, 354, 354/2, 354/2-3. ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZGO člen 91, 91.
prepoved posega - nevarnost - upravna pristojnost
Tožbeni zahtevek za prepoved gradnje do izdaje gradbenega dovoljenja ni usmerjen zoper škodno nevarnost. Ustavitev gradnje je stvar gradbene inšpekcije.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154/2, 173, 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - deljena odgovornost - varstvo pri delu
Delo pri pripenjanju in odpenjanju štiritonskih betonskih plošč na žerjav, je dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost za okolico (2. odst. 154. čl. ZOR), zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja za škodo, ki delavcu nastane pri takem delu.
Delavec, ki je zgolj občasno opravljal delovne naloge, pri katerih je prišlo do poškodbe pri delu ter pri tem ni upošteval navodil o varnem načinu dela, kar pa je delodajalec dopuščal, ni delno kriv za nastalo škodo, pa čeprav je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
ZPP (1977) člen 264, 354, 354/2, 354/2-13, 264, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 100, 100. ZDR člen 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2, 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - zmota
Zaslišanje stranke je po določbi 264. čl. ZPP fakultativne, ne pa obligatorne narave, zato ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče prve stopnje tožnic ni zaslišalo. Tožene stranke niso navajale takšnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno zaslišanje tožečih strank glede vprašanja opravičljive oz. neopravičljive zmote.
ZPP (1977) člen 73, 73/2, 354, 354/2, 73, 73/2, 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42, 42.
prenehanje delovnega razmerja pri obrtniku
Po določbi 42. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.list RS, št.26/91), lahko zasebni delodajalec odpusti delavca z dela brez poprejšnje odpovedi le, če ga zaloti pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti in če o tem istočasno obvesti pristojnega državnega tožilca.
ZZZPB člen 45a, 54, 54a, 45a, 54, 54a. ZPP (1977) člen 166, 368, 166, 368.
prenehanje delovnega razmerja
Do novele ZZZPB ( Ur.l. RS št. 69/98 ) je bil v primeru razveljavitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavec zavezan k vračilu denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Zavodu za zaposlovanje, po noveli pa zavod zahteva povračilo škode od delodajalca, če sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZOR člen 436, 446, 451, 436, 446, 451.
plača - prikrajšanje - pasivna legitimacija - odstop terjatve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Delodajalec (d.o.o. v stečaju) ni pasivno legitimiran v sporu zaradi plačila prikrajšanja pri plači za obdobje delavčeve zaposlitve pri drugem delodajalcu, t.j. v delniški družbi materi, če med delodajalcema ni pravnega nasledstva oziroma če med njima ni prišlo do odstopa oziroma prevzema terjatev iz naslova prikrajšanja pri plačah delavcev.
ZPP (1977) člen 113, 113/7, 113, 113/7. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
stečaj - nadaljevanje postopka - prekluzivni rok
Vložitev tožbe zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v stečajnem postopku na nepristojno sodišče, namesto predloga za nadaljevanje že začetega postopka pred delovnim sodiščem, je pripisati očitni pomoti tožnika, ki je bil s sklepom stečajnega senata napoten na vložitev tožbe, zato je potrebno tako tožbo šteti za pravočasen predlog za nadaljevanje postopka, če je bila tožba vložena v roku 15 dni na nepristojno sodišče.
ZPP (1977) člen 154, 353, 354, 368, 154, 353, 354, 368. ZOR člen 71, 71.
sodna poravnava - akontacija odškodnine
Akontacija odškodnine za poškodbo pri delu, ki sta jo pravdni stranki označili kot "odrečna izjava", pomeni le del odškodnine in predstavlja le določen denarni znesek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi končnega zneska odškodnine. Izplačani znesek akontacije je potrebno revalorizirati in ošteti od celotne odškodnine.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374. ZDR člen 48, 49, 48, 49. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 40, 40-1, 40, 40-1.
regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - plačilo nadur
1. Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.
2. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
3. Sodišče prizna delavki plačilo nadur tudi v primeru, ko delavka ne uspe dokazati točnega števila nadur, če je evidentno, da je delavka opravila mnogo več ur preko polnega delovnega časa kot to dopušča 2. odst. 50. čl. ZDR, vendar pa največ po 8 ur na teden, 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto.