Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 40, 45, 45/1.
stroški in nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Izvedenec je upravičen do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, med katere sodijo tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, in se obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Tak cenik je tudi Cenik geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije.
dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - navzočnost strank pri ogledu - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - oprava ogleda - čas oprave - poslovni čas sodišča
Ogled, ki ga zaradi podajanja svojega mnenja opravi izvedenec, ni dokaz z ogledom, ki ga opravi sodišče.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
V okoliščinah konkretnega primera, ko je sodišče prve stopnje po prejemu izvedeniškega mnenja in podaji pisnih vlog strank izdalo sodbo brez izvedbe glavne obravnave, bi tožeča stranka morala zahtevati povrnitev stroškov najpozneje v roku 15 dni od prejema sodbe.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
veljavnost oporoke - dokazna ocena - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Sodišče prve stopnje je glede obeh ključnih dejanskih vprašanj izvedlo obsežen dokazni postopek in napravilo skrbno oceno dokazov, ki je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo. Posamično niti ne terjajo niti ne dopuščajo posebnih odgovorov. Že sodišče prve stopnje je tožnikom pravilno odgovorilo, da to, kaj naj bi komu zapustnik kdaj omenil, da bo zapustil, na oceno njegove oporočne sposobnosti v ničemer ne vpliva in je zato nepomembno.
ZPP člen 181.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 55, 55/2, 63.. OZ člen 82.. ZDR-1 člen 148, 148/6.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 2/2.
vzorčna zadeva - ugotovitvena tožba - neenakomerno razporejen delovni čas - povračilo stroškov prehrane med delom - izmensko delo - sorazmerni del
Pravno praznino v zvezi s plačilom prehrane zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa iz panožne kolektivne pogodbe razlagati tako, da je tudi tožnik upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom v enakem obsegu, kot delavci, ki delo opravljajo v nadurnem in prerazporejenem delovnem času - v višini sorazmernega urnega zneska in je s tem zagotovljena enaka obravnava vseh delavcev, ki delajo preko 11 ur dnevno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059484
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba jezika v postopku - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - obžalovanje - sprememba kazenske sankcije
Ko zagovornik grajano sodbo izpodbija v delu, kolikor se nanaša na uporabo jezika, v katerim je bil voden kazenski postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obtoženec v nobeni fazi postopka ni izjavil, da ne razume, kaj se mu očita, oziroma zakaj se v postopku sploh nahaja, tudi v tistem delu postopka ne, kjer je krivdo priznal.
Sodišče prve stopnje je obtožencu odmerilo prestrogo zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča so olajševalne okoliščine, ki jih je v grajani sodbi sicer pravilno ugotovilo, prišle v premajhni meri do izraza oziroma jih je sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo v obtoženčevo korist.
stroški postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - nasprotna tožba - pregled listin - materialni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo končni uspeh pravdnih strank, ko je seštelo vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej ocenilo, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
ZPP člen 153, 153/2, 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 14.
zaslišanje priče - predlagatelj dokaza - stroški priče - povračilo stroškov priči - izpad dohodka - izgubljeni zaslužek priče - potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo čas, ki ga je priča porabila za pričanje na sodišču in priča je tudi predložila potrdilo o izgubljenem zaslužku, to je dogovor o delu, in teh dokazov tožeči stranki ni uspelo izpodbiti. Zgolj načelne in splošne ugotovitve, da je urna postavka pretirana in da bi morala priča izkazati, da tega dela ni mogla opraviti sama kateri drugi dan pa so pavšalne in splošne. Stranke se morajo zavedati da, ko priče pred sodiščem opravljajo državljansko dolžnost pričanja na predlog posamezne stranke, s tem niso dolžne nositi stroškov za to. Dolžne so jih nositi stranke, ki so jih predlagale za pričo.
Pritožnica ima prav, da je tožeča stranka predlagala dokaz z zaslišanjem priče B. B. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa, torej da sta vsaka od strank dolžni plačati polovico stroškov priče.
premoženje Katoliške cerkve - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - venire contra factum proprium - kanonsko pravo - veljavnost pravnega posla - prodajna pogodba - dopustna kavza - prodaja delnic - odstop terjatve (cesija) - zastopanje - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja - pristojnosti nadškofa - Sveti sedež - posel izrednega upravljanja - izpolnitveni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - odobritev pravnega posla - pomanjkanje stvarne legitimacije - temeljna načela obligacijskega prava - pogodbena podlaga
Treba je zaključiti, da je bila tudi cesijska pogodba veljavno sklenjena, če je bilo zastopanje cedenta kupnine enako kot zastopanje prodajalca (celo v poslu med istimi strankami). Zato za iztoževanje cedirane terjatve tožnica nima več aktivne stvarne legitimacije.
Nobenega razloga ni videti, da tudi kanonsko pravo, kot druge sfere avtonomnega prava, ne bi bilo podvrženo enakim korektivom omenjenih temeljnih načel obligacijskega prava - vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic, kadar jih je treba uporabiti pri reševanju spornih razmerij.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar pa zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejela oziroma da ji pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.