KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059823
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 277, 277/1, 373.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje davčne zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - dokazno breme
Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje grajanim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Zlasti zaradi pravilno postavljenega materialno pravnega izhodišča pri zatrjevanih kaznivih dejanjih v obtožnici, ki po drugem odstavku 249. člena KZ-1 ni v opustitvi prijave katerih koli dohodkov, ampak dohodkov, ki so bili v določenem obdobju in na določen način ali z določeno dejavnostjo pridobljeni. Glede na tako določeno časovno in funkcionalno ciljnost storilčevega ravnanja se ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da po opravljeni preiskavi ni dokazov, da je obdolžena ravno v obdobju 2011 do 2013 pridobila dohodke, ki jih nato ni prijavila in da so bili ti dohodki pridobljeni od drugih virov oziroma dejavnosti od tistih, ki jih je obdolžena navajala v svojem zagovoru, izkažeta za pravilni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057833
ZIUOPDVE člen 88. KZ-1 člen 86, 86/8.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - podaljšanje roka - objektivni razlogi - COVID-19
Pritožnik s ponavljanjem identičnih navedb, ki jih je sodišče že pravnomočno pretreslo, ne more upravičiti vnovičnega podaljšanja roka za opravo dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 88. členom ZIUOPDVE.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Obnova po 1. točki 394. člena ZPP se ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - čas trajanja zavarovanja
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ).
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057840
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nedenarna obveznost - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve
V sodni poravnavi, ki predstavlja izvršilni naslov, je dolžnici naložena izpolnitev obveznosti, ki jo je bila dolžnica sicer dolžna izpolniti na dogovorjeni datum 20. 12. 2021, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke te poravnave, kar pa ne pomeni, da je v primeru neizpolnitve naložene obveznosti po krivdi same dolžnice, ki ogleda na določen datum ni omogočila, dolžnica prosta svoje obveznosti. V nadaljevanju sodne poravnave namreč izhaja nadaljnja zaveza dolžnice dopustiti, da vodovodar preveri stanje napeljave in ventila, ki odpira dotok vode v stanovanje upnika in da glede na ugotovljeno dejansko stanje opravi drugo potrebno ravnanje, ki bo omogočilo dotok vode v stanovanje upnika. V točki 2 sta se stranki še zavezali, da bosta do 28. 2. 2022 pridobili vsak svojo ponudbo ustreznega načrtovalca in izvajalca vodovodne napeljave, pri čemer se zavežeta, da brez odlašanja izbereta najugodnejšo ter izbrano ponudbo potrdita v roku za sprejem ponudbe in nosita vsaka polovico stroškov načrtovanja in izvedbe dveh ločenih vodovodnih priključkov objekta, po izbrani ponudbi. Iz 4. točke pa izhaja še zaveza strank, da se bosta vzdržali vsakršnih enostranskih posegov v posest druga druge na objektu, zlasti vsakršnih ravnanj, ki bi imela za posledico prekinitev dotoka vode v stanovanju ene ali drugi stranke na tem objektu. Iz sodne poravnave v prvem odstavku sicer res izhaja obveznost dolžnice, da omogoči ogled na točno določen dan, kar pa ne izključuje nadaljnjih obveznosti dolžnice, katerim se je zavezala s sodno poravnavo.
OZ člen 198.. ZPP člen 254, 279a.. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 84, 84/3.
odpoved glavni obravnavi - izvedba dokaza z izvedencem - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - razpolaganje brez soglasja drugega - uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - darila med zakoncema
Skupno premoženje - obstoj, obseg, obligacijski zahtevek, uporabnina, vrnitev vrednosti darila.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 221, 221/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8, 8/1, 8/1-1.
Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.
Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.
stiki mladoletnega otroka s starši - začasna odredba - ogroženost otroka - verjetno izkazana dejstva - konfliktnost med starši
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje - odpoved dediščini - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obstoj skupnega premoženja
Res se dediščina in dolžnikove obveznosti do matere niso mogli pobotati v smislu 311. člena OZ, pa ne le zato, ker vračilo posojenega zneska še ni zapadlo v plačilo. Dediščina (ki se sestoji med drugim tudi iz nepremičnin in avtomobila) namreč ne predstavlja denarnega zneska (razen sredstev na računu pri ZPIZ v višini 32,31 EUR), ki bi se sploh lahko pobotal z nasprotno denarno terjatvijo. Da se je to pobotalo, je tako treba razumeti izven pravnega pojma pobota (predvsem terjatev oziroma drugih nadomestnih in istovrstnih stvari). Gre namreč za nadomestno izpolnitev, s katero sta se strinjala oba, pa čeprav so bile dolžnikove obveznosti do matere tako le delno poravnane, taka izpolnitev pa vsekakor ne predstavlja neodplačnosti. Tudi če se odpoved dediščini (praviloma) šteje za neodplačno razpolaganje, pa v obravnavanem primeru ni bilo tako, temveč je šlo za odplačno dejanje.
Obstoj skupnega premoženja tako ali tako ne more predstavljati izpodbojnega pravnega dejanja. Dejstvo, da dolžnikova žena sploh ima avtomobil in da je z darilno pogodbo pridobila določene deleže treh nepremičnin, ne more predstavljati takega ravnanja dolžnika, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pri tem niti ne obstaja dolžnost zakonskega partnerja, ki ima dolgove do upnikov, da poskrbi za delitev skupnega premoženja.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - pristop na narok
Po pregledu spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se naroka za zaslišanje oškodovanca kot priče 23. 4. 2021 in 14. 5. 2021 nista opravila, kar tudi izhaja iz uradnih zaznamkov višje pravosodne svetovalke na list. št. 66 in 72. V tem primeru zagovorniku pripadata le nagradi za pristop na narok in sicer dvakrat po 80 odvetniških točk (namesto dvakrat po 160 točk).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00057800
ZPP člen 154, 154/1.. OZ člen 133, 133/1.. SPZ člen 75, 75/1.
imisije - stvarnopravno varstvo pred imisijami - obligacijskopravno varstvo - različna dejanska in pravna podlaga - uspeh v postopku - odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.
Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - enotna kazen - delo v splošno korist
Sodišče prve stopnje bi ob dosledni uporabi pravil o steku moralo kot določeno kazen šteti izrečeno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora in ne le 1 leto in 22 dni zapora, kolikor obsojencu še preostane potem, ko se ni v celoti držal dogovora o delu v splošno korist. Obsojencu je bila namreč s sodbo izrečena kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, zatem pa je v tej sodbi in z nadaljnjima sklepoma sodišče odločilo le še o načinu izvršitve kazni zapora.
nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - kršitev pravice do obrambe
Tudi če bi sodišče prve stopnje celo opustilo dolžnost obveščanja zagovornikov o zaslišanju priče A. A., bi bilo mogoče o bistveni kršitvi kazenskega postopka in kršitvi z ustavo in konvencijo zajamčenih pravic obtoženca govoriti le v primeru, če bi šlo za takšno preiskovalno dejanje, ki ga na glavni obravnavi več ne bi bilo mogoče izvesti.