prepoved medsebojnega vznemirjanja - dostop na javno pot - vznemirjanje lastnika nepremičnine - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - prestavitev poti
Ker je tožnik uporabo dotedanje poti preprečil, so lastniki sosednjih parcel vzpostavili nov odsek poljske poti, zato ni bilo poseženo v dotedanji način tožnikovega dostopa na javno pot.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nasprotje interesov
Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni.
Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057872
KZ-1 člen 87, 87/1.
neizterljivost - denarna kazen
Skupno premoženje sicer pripada zakoncema skupaj, pri čemer deleži na premoženju vsakega od njiju niso določeni, na stvareh iz skupnega premoženja pa imata zakonca skupno lastnino. Vendar pa v izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči.
stranska denarna kazen - rok za plačilo - nepodaljšljiv rok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Ne glede na to, da so pritožnikove navedbe glede okoliščine prestajanja kazni zapora resnične, je opozoriti, da prestajanje kazni zapora samo po sebi ne more preprečiti, da izrečena stranska denarna kazen v danem primeru ne bi bila izrečena tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Rok za plačilo obravnavane stranske denarne kazni iz petega odstavka 47. člena KZ-1 je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila zapadlih obveznosti.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00057973
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185, 185/1. ZSV člen 100, 100/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - neobvezen narok - predhodno vprašanje - odločba centra za socialno delo - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - temelj terjatve - preživljanje staršev - zakonska dolžnost - obseg obveznosti - obstoj in višina obveznosti - doplačilo
Tožeča stranka kot izvajalka socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva utemeljeno terja od toženke (do)plačilo storitev oziroma oskrbe za njeno mamo, ki je nastanjena pri tožeči stranki.
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP, t. j. da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljanih vlogah.
Temelj obravnavane terjatve oziroma toženkina dolžnost preživljati svojo mater in s tem (do)plačevati njeno domsko oskrbo, ne izvira iz odločbe CSD, temveč iz zakona, t. j. prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR oziroma prvim odstavkom 185. člena DZ.
V pravdah glede (do)plačila institucionalnega varstva je vprašanje, v kakšnem obsegu je zavezanec (toženka) dolžan plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenca (mamo), res predhodno vprašanje. Kadar je bilo o takšnem vprašanju na matičnem področju že odločeno s pravnomočno odločbo, je sodišče v pravdnem postopku nanjo vezano (13. člen ZPP). V konkretnem primeru pravnomočna odločba na matičnem področju še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer najbolj smotrno, da bi sodišče prve stopnje postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev na matičnem področju, saj je bil postopek že v teku, vendar pa sodišče prve stopnje k temu ni zavezano. O zadevi je lahko odločilo tudi samo, kar je storilo in sporno odločbo CSD upoštevalo v okviru dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057559
OZ člen 633. ZDDV-1 člen 76a, 76a-a, 82, 82/1-9, 82/1-10. ZPP člen 243.
plačilo izvedenih del - manjvrednost izvedenih del - strokovno vprašanje - postavitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terjatev iz naslova DDV
Sodišče nima potrebnega znanja, da bi ocenilo vrednost izvedenih del, pa tudi tega, koliko so dela zaradi napak manjvredna. Ravno zato pa je tudi postavilo izvedenca in cenilca gradbene stroke (243. člen ZPP). Pri tem ne gre za prenašanje odločitve na izvedenca, temveč gre za strokovno oceno, ki je sodišče samo ne more dati.
KZ-1 člen 49, 49/2, 300, 300/1, 300/3.. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - dokazna presoja - odmera kazenske sankcije - pogojna obsodba - olajševalne in obteževalne okoliščine
Verodostojnost obdolženčevega zagovora je omajana z njegovo zdravstveno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je iskal zdravniško pomoč 55 dni po dnevu policijske intervencije in šele po tem, ko je že bil seznanjen z uvedbo kazenskega postopka zoper njega.
Ni bistveno to, da je obdolženi kot stečajni upravitelj na drug bančni račun nakazal praktično vse premoženje družbe v stečaju, temveč, da je do tega premika sploh prišlo. Izpodbijani sodbi manjka presoja, katere pristojnosti, izvirajoče iz položaja stečajnega upravitelja, je obdolženi s takšnim ravnanjem izrabil. Stečajni upravitelj ima namreč v stečajnem postopku zelo pomembno vlogo in izhajajoč iz tega položaja bi bilo potrebno pojasniti, ali je bil obdolženi sploh pristojen za takšno ravnanje s sredstvi družbe in v primeru, da četudi je bil, zakaj takšno ravnanje pomeni izrabo svojega položaja, saj za obrazložitev sodbe ne zadošča le ponovitev opisa kaznivega dejanja.
Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
osebni stečaj - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00057735
KZ-1 člen 50, 51, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/2, 450.b, 450.b/1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravica do kontradiktornega postopka
Zato je za presojo o tem, ali je v tem primeru, ko ni sporno, da v postopku osebnega stečaja oškodovana družba svoje terjatve ni prijavila in da so obtožencu bile odpuščene vse terjatve, ki so nastale do dne 30. 7. 2014, med katere spada tudi terjatev oškodovane družbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno učinek oziroma posledice zaključenega postopka osebnega stečaja presojati po zakonu, ki je veljal v času pravnomočnosti izdaje odločbe v postopku osebnega stečaja, ta pa je v konkretnem primeru Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Novela ZFPPIPP-G), ki je bil objavljen v Uradnem listu 11. 4. 2016 in je začel veljati 26. 4. 2016. S to novelo pa je bila v drugem odstavku člena 408 dodana 5. točka, ki določa, da odpust obveznosti tudi ne učinkuje za povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali pa iz hude malomarnosti.
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059875
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 50, 51, 70a, 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386.
kaznivo dejanje poskus uboja - uporaba omilitvenih določil - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - prepovedana posledica - naključje - preizkus kazenske sankcije
Kot bistveno okoliščino, ki kaže na obstoj dovolj jasno oblikovanega obdolženkinega naklepa oškodovancu vzeti življenje, potrebno izpostaviti, da je obdolženka zamahnila proti življenjsko pomembnemu delu oškodovančevega telesa, kjer so vitalni organi, ter ga dejansko zabodla v bližini sredinske črte (prsnice). Njeno ravnanje je bilo tako blizu dokončanega kaznivega dejanja, da bi ga lahko izvršila brez bistvenih nadaljnjih vmesnih ravnanj. Do prepovedane posledice namreč ni prišlo zaradi zunanje okoliščine, to je naključja, ko je konica noža zadela in se zapičila v rebro ter preprečila, da bi celotno rezilo noža povzročilo vbodni kanal, ki bi segal med rebri.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.