Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2. ZPPAI člen 3.
odpravnina ob upokojitvi - dokup zavarovalne dobe - delo v proizvodnji azbesta
S tem, ko je država v skladu z ZPPAI dokupila ustrezno zavarovalno dobo namesto tožene stranke, tožnik ni mogel priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 3. tč. 51. čl. SKPgd, po katerem delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1.
regres
Veljavna je le taka odpoved delavca svoji pravici, ki je izrecna za posamezno vrsto pravice. Odpoved mora biti pisna oz. izrecna, da se delavec odpoveduje pravici do plačila regresa.
ZPPSL kot privilegirano terjatev določa samo glavnico neizplačane odpravnine, ne pa tudi zamudnih obresti, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zamudne obresti dosodilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - zapadlost odškodninske terjatve - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko sodišču očita, da bi mu moralo priznati zakonske zamudne obresti vse od 19.4.1998 dalje. Sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ni utemeljeno, saj iz tega načelnega mnenja ne izhaja, da bi se lahko pri odškodninah, ki se presojajo po ZOR prisodile zakonske zamudne obresti od vložitve zahtevka oz. od takrat kot jih tožnik zahteva. Ko se odškodnina prisoja po ZOR teče zakonske zamudne obresti še vedno, tudi zaradi enotne sodne prakse, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ko sodišče določi primerno višino odškodnine.
SZ člen 150, 150/2, 155, 155/1, 150, 150/2, 155, 155/1.
pravica do uporabe stanovanja - stvarna legitimacija - višina najemnine - trajanje
Lastnik stanovanja ima pravico do proste razpolage stanovanja šele po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja, četudi se ta izseli šele po preteku enoletnega roka od uveljavitve SZ. Če se imetnik pravice uporabe stanovanja namreč po poteku enoletnega roka še ni izselil, ker mu zavezanec za to še ni priskrbel primernega stanovanja, se mu pravica do uporabe stanovanja podaljša vse do izselitve in ves ta čas je dolžan za stanovanje plačevati neprofitno najemnino. Razliko do profitne najemnine je dolžan plačevati zavezanec, ki je dolžan uporabniku priskrbeti primerno stanovanje in je le on pasivno legitimiran v pravdi za plačilo te razlike.
Kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in kljub opravljanju nekaterih nujnih del je tožničino stanje mogoče okvalificirati kot prehodno nesposobnost za delo.
ZPPSL člen 19, 19/1, 27, 27/3, 19, 19/1, 27, 27/3.
upravitelj prisilne poravnave - povračilo stroškov - nagrada za delo - predujem za stroške postopka
Odločitev o tem, da se izplačilo nagrade naloži dolžniku, je v nasprotju z določbo 1. odst. 19. člena ZPPSL, po kateri se stroški upravitelja in njegova nagrada za delo poravnajo iz položenega predujma.
Položitev predujma je procesna predpostavka za nadaljnje vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da po izdaji sklepa o začetku postopka pa vse do položitve predujma postopka prisilne poravnave v bistvu ni mogoče operativno izvajati. Zato v tem času tudi upravitelj prisilne poravnave (še) ne more izvajati nalog, določenih v 1. odst. 18. člena ZPPSL, kar med drugim pomeni, da v tem času ne more imeti stroškov in tudi nagrade za delo ne more dobiti, če je postopek ustavljen zato, ker predlagatelj v danem roku ni položil predujma (3. odst. 27. člena ZPPSL).
ZDR (1990) člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZPPSL člen 51, 51/5, 51, 51/5.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določitev presežnih delavcev - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar delavcem, ki so delali na ukinjenem delovnem mestu, ne preneha delovno razmerje pri delodajalcu tako, da bi prešli v sfero brezposelnosti (temveč jim je ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu), delodajalcu pri določanju delavcev, katerim bo prenehalo delovno razmerje, ni treba uporabiti kriterijev, določenih v 5. odst. 51. čl. ZPPSL.
ZZDODP člen 1, 2. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v R Sloveniji člen 87.
jubilejna nagrada - osnova za izračun - specialni interventni zakon
Pravice, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, so lahko omejene s posebnim zakonom. Omejitev svobodnega kolektivnega pogajanja z zakonsko intervencijo je v primerih, ko je to nujno, dopustna le pod pogoji, da je časovno omejena in da se zagotavlja ustrezen življenjski standard prizadetim delavcem.
Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP) je specialni interventni zakon, ki je določil osnovo za izračunavanje vseh prejemkov, katerih osnova je povprečna plača v preteklem 3 mesečju v gospodarstvu R Slovenije. Zato delavcu ne pripada jubilejna nagrada, izračunana na podlagi osnove, ki bi bila višja od osnove, določene z ZZDODP.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR ni verjetno izkazana, če delavka ni dokazala, da bi bilo obvestilo podano po izteku 15 - dnevnega roka iz 2. odst. 110. člena ZDR, ali da bi bile sicer podane bistvene kršitve postopka pred odpovedjo. Delavka do sedaj tudi ni dokazala, da bi v njenem primeru šlo za odpoved iz diskriminatornih razlogov oziroma zaradi šikaniranja in groženj nadrejenega delavca, zato terjatev ni verjetno izkazana.
izhodiščna plača - osnovna plača - razlika v plačah
Pri plači gre za temeljno pravico delavca iz delovnega razmerja, ki mu jo delodajalec izplača za dogovorjeno in opravljeno delo. Delavec in delodajalec določita višino plače s pogodbo o zaposlitvi. Plača je bistvena sestavina pogodbe, ki se delavcu lahko izplača le v denarni in ne v materialni obliki oz. na drug nedenarni način. Za morebitno odtegovanje plače je potrebno delavčevo soglasje. Osnovna plača predstavlja višino prejemka, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi in se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate. Izhodiščna plača pa je najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, ki je v skladu s tarifnim razredom delovnega mesta, na katerem je razporejen delavec, določena v tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delodajalec lahko izplačuje delavcu nižjo plačo od izhodiščne, vendar samo pod pogoji in postopku, predpisanem v zakonu oz. kolektivni pogodbi.
ZDR (1990) člen 36f. ZDR člen 109, 109. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 19, 19/4, 19, 19/4.
odpravnina - kolektivna pogodba
Panožna kolektivna pogodba je ob sprejemu dobesedno povzela besedilo 36f. člena ZDR(1990) in delavcem ni zagotavljala večjih pravic od zakonskih. Zato ob sprejemu novega ZDR, ki je višino odpravnine uredil drugače, ni mogoče šteti, da so s panožno kolektivno pogodbo določene za delavca ugodnejše pravice.