Sodišči nižjih stopenj sta zaključili, da je bila zaradi slabega pravdanja tožnice v izvršilnem postopku (neuveljavljanja relevantnih ugovorov) pretrgana vzročna zveza med protipogodbenim ravnanjem prve toženke in tožnici nastalo škodo. Vendar pa vprašanje, ali je bila tožnica aktivna ali pasivna družbenica, ne more biti pravno pomembno, ko pa je tožnica prvi toženki očitala kršitev 9. člena Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (v razmerju med vpisano delničarko in pridobiteljico delnic namreč veljajo pravila pogodbenega prava), zaradi česar je od nje vtoževala plačilo iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.
Ker je bila tožnica vpisana kot družbenica družbe ter so upniki izbrisane družbe posledično od nje (kot odgovorne pravne naslednice izbrisane družbe) sodno izterjali (z rubežem) vtoževani znesek, je upravičena do povračila (ustreznega dela) izpolnitve. Če ne kot aktivna družbenica (po prvem odstavku 404. člena OZ), pa kot pasivna družbenica (po 4. točki izreka odločbe US U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002). Ustavno sodišče je namreč pravico do regresa (posebej) priznalo družbenikom, ki so plačali obveznosti izbrisane družbe, pa niso bili odgovorni v smislu obrazložitve njegove odločbe (glej 4. točko njenega izreka in 78. točko njene obrazložitve).
Dolžnost napovedi izpodbijanja veže tudi družbenika d.o.o.
Namen ureditve napovedi vložitve izpodbijane tožbe je toliko bolj varovan z napovedjo, ki jo družbenik vloži pred sprejetjem skupščinskega sklepa.