javna priobčitev glasbenih del - poslovne stavbe in poslovni prostori - višina nadomestila - veljavnost tarife - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - kondikcijski zahtevek
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključi možnost kakršnihkoli dogovorov s posameznimi uporabniki, tudi tistih, katerih namen bi bil pravična prilagoditev pogodbenih pogojev spremenjenim okoliščinam oziroma revalorizacija vrednosti postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.
Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.
plačilo dobavljene električne energije - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - zastaranje - splošni zastaralni rok - petletni zastaralni rok
Ker toženka v obdobju od 11. 5. 2013 do 7. 5. 2014 ni imela sklenjene pogodbe s tožečo stranko, dobavljeno električno energijo pa je vseeno koristila, je bila neupravičeno obogatena. Porabljeno električno energijo je zato tudi dolžna plačati. Ker tožbeni zahtevek v tem delu temelji na določilu prvega odstavka 190. člena OZ, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor zastaranja terjatve potrebno obravnavati na podlagi določila 346. člena OZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - navzočnost obdolženca in zagovornika na glavni obravnavi - kazniva dejanja storjena v tujini
Z navedenim in uvodno trditvijo, da si razlogi sodbe nasprotujejo, nasprotujejo pa tudi izreku sodbe, zagovornik očitno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar z razlogi, s katerimi jo utemeljuje, graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Ne soglaša namreč z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da si je obdolženi na način in v okoliščinah, kot je to opisano v prvostopnem obsodilnem izreku, z dejanjem, ki ga je storil na škodo gospodarske družbe R. P., d.o.o. (in ne A. J. S., s.p., kot to napačno navaja zagovornik v pritožbi), protipravno prilastil denar, ki mu je bil zaupan pri opravljanju poslovne dejavnosti v tej gospodarski družbi, katere direktor je bil, v znesku 11.255,59 EUR, ker navedena sredstva ni posredoval na transakcijski račun ali blagajno družbe, niti jih ni izročil podizvajalcu del A. J. S. s.p..
preslepitveni namen - obljuba dana drugemu - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Izvedeni dokazni postopek namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ni potrdil preslepitvenega namena obdolženca do oškodovanca, saj ni dokazano, da je obdolženi vedel, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, ampak je utemeljeno pričakoval, da bo lahko svoj dolg do dobavitelja električne energije poplačal z najetim kreditom.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZSPJS člen 17a.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor - člani komisije - preizkus ocene dela - komisija za preizkus ocene
Zgolj okoliščina, da članica komisije (ki tudi ni spremljala in ocenjevala tožničinega dela) ni imela ustrezne strokovne izobrazbe za sodelovanje v komisiji za oceno poskusnega dela, ne vpliva na veljavnost ocene, sprejete s strani dveh članov (to je večine tričlanske komisije) in glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tudi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Že iz jezikovne ter iz logične razlage določila 85. člena ZDR-1 izhaja, da zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je sprejemljivo, da delodajalec očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizira do prvega naroka.
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
ZPP člen 324, 324/1, 333, 333/1, 343, 346, 363. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 346, 364, 368, 432.
rok za pritožbo - novela ZPP-E - pristop k dolgu - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje teka zastaranja - delno poplačilo dolga - pripoznava dolga - opomin - upnikova zahteva
Pri odločanju o pritožbi zoper vse sodbe, izdane po 14. 9. 2017, se uporablja določba prvega odstavka 333. člena ZPP.
Izjava tretjega, da se zavezuje k izpolnitvi obveznosti poleg dolžnika, mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Ker je v potrdilu jasno navedel, da se zavezuje "kot kupec" (torej enako kot kupec), je pravilen zaključek sodbe, da je s podpisom tega potrdila prišlo do soglasja volj med tožnico kot upnico in drugim tožencem kot tretjim in da navedeno predstavlja pogodbo o pristopu k dolgu.
Enostranska izvensodna dejanja upnika zoper dolžnika, kot je opomin, ne pretrgajo zastaranja.
plača - izvršitev sodbe - vzpostavitev delovnega razmerja - nezakonita odpoved - sodba na podlagi pripoznave - pravnomočna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se delovno razmerje po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave ni vzpostavilo. Že določilo pogodbe o zaposlitvi, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke brez prenehanja delovnega razmerja, se mora po oceni pritožbenega sodišča razlagati na način, da po odpovedi pogodbe in zavrnitvi nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu delovno razmerje preneha. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnik v izvršilnem postopku v skladu z določbami 230. do 233. člena ZIZ na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo to omogočeno, ni zahteval izvršitve te sodbe in se skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi delovno razmerje ni vzpostavilo. Zato ni podan temelj za pravico tožnika do vtoževane plače.
KZ-1 člen 174, 174/1. ZZdrav člen 2, 4, 4/2, 6, 6/1.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zloraba položaja - zdravilec - licenca za opravljanje dejavnosti - podrejen položaj
Za "zdravilce" se v splošnem pomenu ne opredeljujejo zgolj osebe, ki izpolnjujejo formalne pogoje, določene v prvem odstavku 6. člena ZZdrav oziroma, ki imajo registrirano zdravilsko dejavnost, ampak tudi tiste, ki sicer nimajo licence za opravljanje te dejavnosti, kljub temu pa izvajajo različne oblike terapij, metod in postopkov, usmerjenih v izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja ljudi.
ZFPPIPP člen 261. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 67, 67/2. ZDavP-2 člen 84, 127, 127/1, 128, 128/2, 129, 129/3, 129/3-1, 132, 132/1, 141.
ugotovitev neobstoja terjatve - pravica do odbitka DDV - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - nepogojna terjatev - pobot v stečaju
Za izdajo odmerne odločbe je moral davčni organ pri presoji pravilnosti davčnega obračuna ugotavljati okoliščine, relevantne za presojo utemeljenosti v njem uveljavljanega odbitka DDV. Ugotovitev davčnega organa o pravici do odbitka DDV po izvedenem davčnem nadzoru je rezultirala v izdaji odmerne odločbe, zato je zmotno stališče pritožnika, da v davčni odločbi o pravici do odbitka DDV vsebinsko sploh ni bilo odločeno.
Ne glede na to, ali je tožena stranka terjatev prijavila kot nepogojno ali pa kot pogojno z razveznim pogojem, bi bilo za prenehanje terjatve relevantno le dejstvo (uspešnega) uveljavljanja obračuna DDV-0 v prekluzivnem roku. Pritožnik pa ni zatrjeval, da je bil do navedenega roka pogoj uveljavljanja odbitka DDV izpolnjen. V času prijave terjatve je tožena stranka imela terjatev na plačilo DDV po že večkrat omenjeni davčni odločbi z dne 23. 1. 2013 in jo zaradi neuveljavljanja obračuna DDV v roku iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 tudi ni izgubila, pač pa je davčni zavezanec izgubil pravico do odbitka DDV. Izpolnitve razveznega pogoja prenehanja priglašene terjatve tožene terjatve torej pritožnik ni izkazal.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - agencija za posredovanje delovne sile
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe za določen čas praviloma za mesec dni, nekatere pa za dva ali tri mesece. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, iz kakšnega razloga so se v času trajanja ročne montaže do izvedbe avtomatizacije proizvodnje sklepale pogodbe za tako kratka obdobja, oziroma ni preverjalo, ali so ta obdobja v povezavi s trajanjem začasno povečanega obsega dela zaradi ročne montaže, predvidenimi datumi dobave orodij oziroma strojev oziroma zamudami dobavnih rokov glede dobave strojev za avtomatsko sestavo spon. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bil razlog, ki je naveden v pogodbah v zaposlitvi za določen čas, predvsem ob sklenitvi prve, pa tudi nadaljnjih pogodb o zaposlitvi, resničen, zlasti v smislu trajanja začasno povečanega obsega dela, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - psihiatrično zdravljenje - depresivne motnje - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Razvoj anksiozno depresivne motnje je bil pravilno upoštevan v okviru odmere odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ko ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, temveč za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bilo ugotovljeno pri tožnici, odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
zapuščinski in pravdni postopek - sklep o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obseg zapuščine - napotitev dediča na pravdo - neprerekana dejstva - denarna sredstva na bančnem računu - osebni avtomobil
Ker dedič tožbe v postavljenem roku ni vložil, je sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.
Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja dovoljenje preživljanca, da sin po njegovi smrti postane lastnik vseh njegovih nepremičnin in premičnin, vključno z osebnim avtomobilom in da prejme tudi vso gotovino in denarne prihranke na bančnih računih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019246
ZPP člen 366a, 435, 435/1, 435/2. ZIZ člen 61, 61/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mandatna pogodba - odvetniške storitve - račun za opravljene storitve
V ugovoru zoper sklep o plačilnem nalogu so (tako kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (drugi odstavek 435. člena ZPP in drugi odstavek 61. člena ZIZ). Za odločitev v obravnavanem primeru so odločilna dejstva, da sta toženca tožniku podelila mandat za opravo odvetniških storitev ter da je tožnik vsa dela v izstavljenih računih opravil oziroma, da je poverjeno delo opravil pošteno, kar pomeni, da je tožnik tožencema utemeljeno izdal vtoževane račune oziroma posledično, da to dejstvo ne more imeti za posledico zavrnitve tožbenega zahtevka (ampak celo nasprotno).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada za izvid in mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - stroškovnik
Čeprav je izvedenka potne stroške očitno priglasila v postavki materialni stroški (skupaj z njimi), pravilno pa bi bilo, da bi posebej priglasila potne stroške (41. člen Pravilnika) in posebej materialne stroške (45. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče meni, da ta nedoslednost nima takšne teže, da ne bi bilo mogoče skupaj upoštevati obeh vrst stroškov. Glede na razdaljo Ž. - L. (56 kilometrov) ter določbe 41. člena in 45. člena Pravilnika pritožbeno sodišče meni, da je priznanje teh stroškov v višini 5% od odmerjene nagrade utemeljeno.
ZD člen 63, 174, 174/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - manj verjetna pravica
Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo.
Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00015377
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZPP člen 13, 14. ZVCP-1 člen 2.
objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev objektivne odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - načelo zaupanja v cestnem prometu - poškodbe okolčja in stegnenice - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - rentni zahtevek - normalen tek stvari - predhodno vprašanje
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je k nastanku nezgode bistveno (80 %) prispeval tožnik s svojim protipravnim ravnanjem. Kljub temu da je bila zavarovanka toženke dolžna pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ni mogla pričakovati. Pri vožnji čez križišče je druge udeležence prometa lahko pričakovala, ne pa njihove vožnje in prečkanja križišča iz nasprotne strani. Tožnik je namreč kršil temeljno cestnoprometno pravilo o vožnji po desni strani ceste. Poleg tega je bil oblečen v temna oblačila in v nočnem času na kolesu ni uporabljal luči. Dodatno je v križišče pripeljal s hitrostjo 16 km/uro (kar je bilo sicer v okviru predpisane omejitve), a je "šel direkt na cesto", ne da bi se prepričal, ali lahko križišče varno prepelje in brez takšne prilagoditve hitrosti, da bi lahko v križišču pred pričakovano oviro varno ustavil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik od 9. 9. 2011 ne bi mogel delati v bistvenem zaradi drugih vzrokov in ne zaradi vzrokov, ki so posledica škodnega dogodka, rento pa vtožuje od 1. 3. 2013 dalje, je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari še naprej delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedopustna pritožbena novota
Namen določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je v tem, da sodno takso po delnem uspehu v pravdi plača zgolj stranka, ki je to takso zmožna plačati brez težav za svoje preživljanje. Vendar pa sodišče takšne presoje ne opravi ob odločanju o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, temveč mora sodišče prve stopnje že pred izdajo (ob izdaji) plačilnega naloga za plačilo sodne takse ugotoviti obstoj predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.