določitev pripadajočega zemljišča - prenos pravice uporabe - pretekla raba zemljišča - funkcionalna celota - prosti preudarek
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 395, 395/2.
osebni stečaj - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški iz stečajne mase - obratovalni stroški - življenjski stroški
Ker so obratovalni stroški nepremičnine, nastali po začetku postopka osebnega stečaja, povezani z življenjskimi stroški dolžnika, ne morejo bremeniti ločitvenega upnika.
Odločanje po stanju ob izdaji odločbe pomeni v procesnem smislu, da odloča o tožbi in v njej vsebovanem tožbenem zahtevku v tožbi navedene tožeče stranke in tožene stranke, razen če ni med samim postopkom do izdaje odločitve prišlo do dopustne subjektivne spremembe tožbe.
J. d.o.o. je položaj obligacijsko pravnega upravičenca pridobila šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ji ne daje upravičenja pravdne stranke.
Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor. Zato, da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temveč zadostuje njeno zatrjevanje. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pravdno upravičenje, procesna legitimacija (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkreten spor. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 57. člena ZFPPIPP moralo ugotavljati obstoj procesne legitimacije tožeče stranke in ne stvarno pravne legitimacije tožeče stranke. Tožeča stranka bi pridobila procesno legitimacijo za vložitev obravnavane tožbe le tedaj, če bi o terjatvi, pridobljeni na podlagi cesije, stečajno upraviteljico stečajnega dolžnika obvestila do izteka roka za vložitev tožbe, dokazni postopek pa je pokazal, da temu ni tako.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3. ZPP člen 108, 189, 189/3, 319. URS člen 33, 158.
prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - res iudicata kot procesna ovira - preizkus prijavljenih terjatev - zaznamba spora - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016316
OZ člen 520, 520/2. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ZIZ člen 64, 96, 96/8.
nedopustnost izvršbe - pridržek lastninske pravice - ugotovitvena tožba - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - nedopustna pritožbena novota - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - pričakovana pravica
Ker lastnik (prodajalec) ni svoje pravice iz naslova pridržka ustrezno zavaroval, tako da bi (pred rubežem stvari) od kupca zahteval, da svoj podpis na pogodbi notarsko overi, je bila materialnopravno povsem pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pridržek lastninske pravice tožeče stranke nasproti kupčevemu upniku ne more učinkovati (drugi odstavek 520. člena OZ).
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - prava volja zapustnika - dokazna ocena
Izvedenkino navedbo, da je vprašanje, če je to, kar je navedeno v oporoki, prava volja zapustnice, je potrebno brati v kontekstu z ostalimi njenimi ugotovitvami (zaključki), in sicer od tega, da zapustnica ni razumela, kaj naj bi bilo v oporoki zapisano, da je redno jemala zdravila Dormicum in Tadol (pri čemer je jasno opisala, kako obe zdravili, in sicer Dormicum kot uspavalo ter Tadol kot analgetik vplivata na človekovo duševno stanje) kot tudi (da naj bi obstajala velika verjetnost), da ni vedela, kaj z oporoko dejansko počne, in da naj bi vedela le, da bo z njo poravnala domnevni dolg do brata.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - ničnost - posojilna pogodba - kavza pogodbe - grožnje
Upoštevati je treba (samo) tiste vzroke, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00015608
OZ člen 346, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 266, 266/1, 283. ZZavar člen 51.
odškodninska odgovornost člana uprave - poslovna odškodninska odgovornost - mandatno razmerje - povrnitev škode - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - vodenje poslov družbe - varovanje poslovne skrivnosti - ugovor zastaranja - zastaralni rok - petletni zastaralni rok - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - enaka vrednost vzajemnih dajatev - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kršitev dolžne skrbnosti - dejanski obseg opravljenih storitev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - kolizija interesov - obrnjeno dokazno breme - zastopanje predsednika nadzornega sveta - plačilo pavšala
Odškodninska terjatev po 263. členu ZGD-1 je sui generis korporacijska terjatev.
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). V konkretnem primeru gre tako za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in je začel teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec (tožeča stranka) imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Določbo 283. člena ZGD-1 je na podlagi jezikovne, kot tudi namenske razlage mogoče tolmačiti le na ta način, da se nanaša zgolj na člane uprave, ko so ti v funkciji in ne na bivše člane uprave. Namen navedenega člena je v preprečitvi kolizije interesov med družbo in članom uprave, ki družbo praviloma zastopa. Med aktualnim članom uprave kot zastopnikom družbe in bivšim članom uprave pa ni kolizije interesov, zaradi katere bi bilo potrebno zastopanje družbe s strani predsednika nadzornega sveta. Iz navedenega sledi, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom obstoječe uprave, ne pa tudi proti bivšim članom uprave, ki jim je mandat že prenehal. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno upoštevati splošno določbo prvega odstavka 266. člena ZGD-1, ki določa, da uprava zastopa družbo in je tako tudi pooblaščena za izdajo pooblastila za vložitev odškodninske tožbe.
Člani uprave so tisti, ki morajo dokazati, da so ravnali vestno in pošteno. Druge elemente odškodninske odgovornosti pa mora dokazati oškodovanec (škodo ravnanje uprave, škodo in vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo).
Če bi tožena stranka redno spremljala izvajanje pogodbe v krajših časovnih terminih, bi tudi takrat že lahko ugotovila, da je vztrajanje pri izpolnjevanju takšne nespremenjene pogodbe očitno negospodarno.
Toženca sta plačevala račune, čeprav v skladu s sklenjeno pogodbo, vendar so zneski očitno večkratno presegali dejansko protivrednost opravljenih storitev nasprotne stranke. Takšno ravnanje ni v dobro družbe in ni v skladu s pravili poslovodne stroke, saj je potrebno za plačane denarne zneske pridobiti predmete ali storitve v ekvivalentni protivrednosti. Toženca pa sta kljub temu, da so jima bili znani podatki, da je bil obseg storitev v letu 2005 kar za 80% manjši od predvidenega, tudi v letu 2006 vztrajala pri nadaljevanju pogodbe pod istimi pogoji in še naprej plačevala dogovorjene pavšalne zneske. V okoliščinah, ko je bila pogodba sklenjena za pavšal le na podlagi predvidevanj in brez konkretne izmere obsega potrebnih storitev nasprotne stranke, predstavlja tudi opustitev sprotnega nadzora nad dejanskim obsegom opravljenih storitev nasprotne stranke, kršitev dolžne skrbnosti.
Ob pravilni uporabi pravila proste podjetniške presoje (business judgment rule) bi toženca tudi morala pridobiti primerne informacije, česar pa nista storila, saj nista zahtevala ustreznih analiz pred sklenitvijo pogodbe, v času izvajanja pogodbe pa njenih učinkov nista spremljala, saj sta kljub zgolj približno 17% realizaciji predvidenega obsega pogodbe, nadaljevala njeno izvajanje brez kakršnihkoli prilagoditev, čeprav je bilo v tisti fazi že jasno, da ni ekvivalentnosti dajatev in se tako tožeči stranki povzroča škoda.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - deklaratornost
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.
Tožnik je umaknil tožbo manj kot en mesec po izpolnitvi, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti ker med postopkom v času od podaje pripravljalne vloge tožeče stranke dalje do izpolnitve zahtevka niso nastali nobeni stroški ne tožeči ne toženi stranki.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - odločitev po prostem preudarku
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
zavarovanje denarne terjatve - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - pravica upnika do izbire - ponoven predlog
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje). S slednjim upnik pridobi zgolj zastavno pravico na nepremičnini (prvi odstavek 244. člena ZIZ) in s tem varstvo vrstnega reda, medtem ko v primeru izvršbe poleg zastavne pravice na nepremičnini dolžnika pridobi še pravico do prodaje le-te in poplačilo iz te nepremičnine. Upnik z izvršbo ne doseže le stvarnopravnega zavarovanja, kar je končni cilj zavarovanja, temveč je njegovo upravičenje širše, saj vključuje tudi prodajo nepremičnine in poplačilo njegove terjatve iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - bistvena kršitev določb postopka - sklep presenečenja - odškodnina v obveznicah
Pri presoji obstoja ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je pravno odločilno stanje ob uveljaviti ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020155
SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4. ZUKSB člen 3, 3/1, 11, 11/1, 11/8, 29. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 213, 213/2. OZ člen 323, 1056.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnika
Hkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ.
Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje med njima je primerljivo z razmerjem, ki ga ureja drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP. Da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na terjatve upnika do realnega dolžnika, smiselno izhaja tudi iz 1056. člena OZ.
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - obvezno avtomobilsko zavarovanje - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil
Do prometne nesreče je tako prišlo po izključni krivdi tožnika in tako ni podana odškodninska odgovornost zavarovalnice, pri kateri ima voznik tovornjaka s priklopnikom zavarovano avtomobilsko odgovornost iz naslova obveznega zavarovanja v prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015528
OZ člen 15. ZPP člen 115.
sklenitev pogodbe - vsebina pogodbenega razmerja - bistvene sestavine pogodbe - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - predmet izpolnitve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - pravna narava pogodbe - izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka
Sodna praksa je glede opravičljivosti razlogov za izostanek strank z narokov zelo restriktivna. Upoštevajo se namreč samo nenadni in nujni vzroki. To so le dejstva, ki so nastopila tik pred razpisanim narokom, torej v času, ko si stranka ni mogla zagotoviti pooblaščenca. Prav tako je treba posebej izkazati nujnost in neodložljivost takega vzroka in njegovo pomembnost, kar običajne službene obveznosti, niti običajne službene poti, niso. Nenazadnje pa je treba opravičljivost izostanka z naroka tudi dokazati, saj zgolj trditve, da so določene ovire obstajale, ne zadostujejo.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba torej povzroči nastanek medsebojnih obligacijskih pravic in obveznosti pogodbenih strank le v primeru, ko so te dovolj določno oz. vsaj določljivo opredeljene (predvsem mora biti določen oziroma določljiv predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga vsaka stranka zaveže opraviti, njihova cena). Kaj predstavlja bistveno sestavino pogodbe, je odvisno od njene pravne narave oziroma od pogodbenega tipa. V pogodbi o vzajemnem financiranju in delitvi rizikov so to nedvomno višina financiranja in določitev rizikov.