Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 51.
izvedenina - dopolnilno mnenje - manj zahtevno mnenje
Izvedenec ni ponovno preučeval spisa, zato ni upravičen do nagrade po prvem odstavku 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Tudi študij listin, ni bil potreben, saj je odgovarjal na pripombe, na katere je lahko odgovoril iz listin, s katerimi je razpolagal ob izdelavi prvotnega izvedeniškega mnenja (prvi odstavek 49. člena Pravilnika). Obseg izvedeniškega dela ter vsebina odgovorov na pripombe strank ne utemeljujeta potnih in materialnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo na podlagi 45. in 41. člena Pravilnika.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - izjava o priznanju krivde - zavrnitev priznanja - izjava policistom - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je predsednica senata zavrnila priznanje krivde obtoženega G. G., ne more predstavljati razloga, da bi morala biti ista sodnica na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP izločena iz sojenja v tej zadevi. Obtoženi G. G. je na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2018 navajal, da krivdo prizna, da pa "o tem, kar se mu očita, ne ve nič in da s tem ni imel nič". Višje sodišče ugotavlja, da takšne izjave ni mogoče obravnavati kot priznanje krivde, četudi je res predsednica senata sprejela sklep, da priznanja krivde obtoženega G. G. ne sprejme. Priznanje krivde ne more biti nekaj, o čemer obtoženec ne ve nič ali nekaj, s čimer ni imel nič, saj institut priznanja krivde pomeni, da obtoženec prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu.
Nikakršnih razlogov ni, da bi ta hišna preiskava ne bila izvedena zakonito, saj je bila hišna preiskava pri obtoženki dne 23. 8. 2016 opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča prve stopnje (215. člen ZKP), navzoče so bile osebe, ki morajo (in smejo) biti navzoče pri hišni preiskavi (216. člen ZKP), posledično temu pa ni nikakršnih pomislekov, da sodišče dokazov, pridobljenih na podlagi tako opravljene hišne preiskave, ne bi moglo uporabiti in nanje opreti svoje sodbe.
V obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnica posredovala sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, zato je sodišče prve stopnje vložnico s sklepom pozvalo, da jo ustrezno popravi in dopolni in jo opozorilo, da v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom, da bo vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ker vložnica vloge po sklepu sodišča ni popravila, je vloga utemeljeno zavržena.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje v točki II. izreka ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
V obravnavanem primeru so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca. Toženec je ravnal v nasprotju s pooblastilom nadrejenega delavca s tem, ko je v imenu tožeče stranke prejel gotovino in jo je zadržal zase ter je ni izročil računovodstvu tožeče stranke. S takšnim ravnanjem je oškodoval tožečo stranko za sporni znesek. Toženec pa je pri tem ravnal naklepno, saj je nedvomno vedel, da za prisvojitev sporne gotovine nima nikakršne podlage.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Oseba, ki se zdravi, je dolžna upoštevati zdravnikova navodila, saj ji le-ta pomagajo k hitrejši ozdravitvi oziroma ji povedo, da se mora izogibati ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše. To sicer ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu torej velja poseben režim, predvsem določen s 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker tožnik ni imel dovoljenja za opravljanje lažjih in težjih fizičnih del, povezanih z gradnjo hišice na drevesu, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljena tožnikova aktivnost namreč presega obseg sprehodov v naravi, gibanja v občini in odhodov k zdravniku specialistu, saj je dvigoval težja bremena, čeprav mu je bilo to odsvetovano. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014998
ZKP-UPB8 člen 129a, 129a/6, 130. KZ-1-UPB2 člen 87, 87/1.
izrek denarne kazni - stečajni postopek - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dni zapora po 130. členu ZKP, namesto pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, po kateri se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019218
URS člen 121, 125. ZASP člen 5, 37, 130, 130/1, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/2, 168/3, 168/4. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44. OZ člen 74. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - civilna kazen po ZASP - krivda - skupni sporazum - exceptio illegalis - svet za avtorsko pravo
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen URS), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena URS ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo. Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo Skupnega sporazuma (v nadaljevanju: SS) v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. Pritožbeno sodišče je zato v tej zadevi 125. člen URS uporabilo za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS. Na odločitve Sveta za avtorsko pravo sodišča niso vezana, ker lahko uporabijo exceptio illegalis.
V SS si je tožeča stranka izgovorila trikratno nadomestilo v primeru kršitve pravice. Učinek takšne tarife (prvega odstavka 4. člena tarifnega dela SS) je, da je tožeča stranka v primeru kršitve vselej upravičena do trikratnika tarife za zakonito uporabo. Ker je to enako, kot je zgornja meja tega, kar lahko zahteva na temelju prvega in tretjega odstavka 168. člena ZASP, je to nedopustno. Nedopustno je zato, ker je sama civilna kazen vezana na krivdo kot dodatno predpostavko, ki ni vedno podana. Celo v primeru kršitve torej proizvajalec fonogramov na temelju ZASP ni samodejno upravičen do civilne kazni, kot je že bilo pojasnjeno. Z oblikovanjem tarife v 4. in 5. členu SS so sklenitelji SS dosegli prav to, da bo do trikratnika tarife za zakonito uporabo (5. člen ZASP) proizvajalec fonogramov upravičen v primeru kršitve vselej, ne glede na stopnjo krivde kršitelja in druge predpostavke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016314
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. OZ člen 352, 353. ZPP člen 339, 339/1, 458, 4581/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zastaranje odškodninskih terjatev - prepoved retroaktivne veljave predpisov - neposlovna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavoda - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Od tedaj dalje, ko je odškodninska terjatev tožeče stranke dospela, sta bili pravdni stranki v obligacijskem razmerju. Ker je to nastopilo po uveljavitvi novele ZPIZ-2B, je tožeča stranka imela zakonsko podlago, da od tožene stranke zahteva odškodnino po spremenjenih določbah, ki jih je vnesla novela ZPIZ- 2B.
ZDR člen 18, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2 .. ZJU člen 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - reintegracija - sodna razveza - datum - denarno povračilo
V zvezi s pravočasnostjo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je glede datuma podaje odpovedi, kadar je ta sporen, odpoved podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Redko pride do tega, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele ob zagovoru delavca (ali celo kasneje). V primerih, ko je zagovor opravljen, je treba ugotoviti, ali je dejstva ob zagovoru delavca mogoče šteti za tako pomembna, drugačna ali nova, da upravičujejo sklepanje, da je delodajalec šele takrat ugotovil odpovedni razlog. Zato je tudi pri presoji glede datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca treba upoštevati, kdaj se je le-ta dejansko seznanil oziroma ugotovil tiste bistvene dejanske okoliščine, ne pa ostalih, ki predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev odpovednega razloga.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ne gre toliko za vprašanje, ali bi lahko tožnik še sodeloval z nekaterimi sodelavci, zaposlenimi v policiji, ki so sodelovali v postopku, v katerem je bila tožniku podana izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma so pričali v sporu kot priče, ki jih je predlagala tožena stranka, temveč za vprašanje zaupanja tožene stranke v delo tožnika kot policista, ki bi se moral striktno držati pravil in predpisov v policiji, še posebej, ker je kot pomočnik komandirja skrbel za spremembe dnevnega razporeda dela. Ravno ta funkcija bi od njega zahtevala še posebno vestnost, saj drugače tega ne more zahtevati od podrejenih. Tožnik je v dneh, za katere so se mu očitale kršitve in jih je sodišče ugotovilo v sodnem sporu, izvajal usposabljanje v avtošoli med službenim časom ter kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca.
ZPP člen 5, 5/1, 16, 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - pripravljalna vloga v pravdi - stroški fotokopij - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča prvi toženki utemeljeno odreklo povračilo za stroške sestave njene tretje pripravljalne vloge. To je prva toženka prinesla na prvi narok za glavno obravnavo. Brez dvoma bi sodišče in nasprotno stranko z vsebino te svoje vloge lahko seznanila tudi neposredno oziroma ustno na samem naroku (16. člen ZPP). Izdatki za pisno sestavo te vloge torej niso bili potrebni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015797
KZ-1 člen 258. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija kršitev
V opisu dejanja je izostala konkretizacija abstraktnih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in pritožba nima prav, ko trdi, da v opisu dejanja ni bilo potrebno navesti blanketnih določb, ki bi jih naj obdolženka kršila.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.