krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine
Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.
Ker je tožnica sama kot izviren znanstveni članek označila tudi članek s tipologijo 1.08, v Pogodbi pa ustrezne konkretizacije oziroma opredelitve pojma „znanstveni članek“ ni bilo, tožnik utemeljeno navaja, da gre za nejasno določilo, ki ga je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist toženca.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017137
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR-1 člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Toženka je bila ne glede na razmere v misiji dolžna tožniku v sedmih zaporednih dneh zagotoviti vsaj en dan počitka v neprekinjenem trajanju 24 ur. Počitek namreč pomeni, da bi tožnik moral biti 24 ur neprekinjeno prost vseh (kakršnikoli) delovnih obveznosti. Že to, da se je moral udeleževati delovnih sestankov, pomeni absolutno kršitev neprekinjenega počitka. Tudi to, da je moral nositi uniformo in biti ustrezno urejen, da se je moral udeležiti obveznega izleta, da je raznašal pitno vodo in toaletni papir ter perilo po vojaški bazi (ne le za sebe), da je moral pospravljati ter čistiti, vse to pomeni, da na dneve, ki so se evidentirali kot prosti, ni bil popolnoma prost vseh obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek predmet zavrnitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma - vrednotenje izvedenskega dela - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - strokovna institucija kot izvedenec - zavezanec za plačilo ddv
Pritožbena zatrjevanja, da toženec z dejstvom, da je strokovna institucija zavezanka za plačilo DDV, ni bil seznanjen, ne more imeti želene teže. Pri svojih odločitvah mora sodišče upoštevati tudi davčno zakonodajo. Pričakovanja toženca glede višine zneska ne morejo biti pravno upoštevna.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - neravna tla običajne pohodne površine - prepoved povzročanja škode
Sodišče druge stopnje meni, da je glede na okoliščine primera pohodna pot, kljub ugotovljeni pomanjkljivosti, ustrezala zahtevi, da jo lahko normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.
ZIS člen 88, 91. ZDR-1 člen 44, 126, 127. ZDoh-2 člen 19, 37. ZPSV člen 3.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Četudi tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo (kot je npr. krupje), zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so v prvi vrsti povezane z dobitki pri igrah na srečo, čeprav tožnik opravlja gostinske storitve. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke igralniških in gostinskih delavcev iz naslova napitnine. Zato je tudi napitnino, ki jo prejemajo valeti, šteti kot del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, od katere je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke.
Ker je tožena stranka ugovarjala preuranjenost tožbe in predlagala zavrženje tožbe, njene vloge ni mogoče opredeliti za obrazložen odgovor na tožbo, ki se po tar. št. 19/1 obračuna višje. Tožena stranka je šele napovedala, če bo to potrebno, da bo v roku vložila odgovor na tožbo in tega odgovora ni nikoli vložila, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Zato gre toženi stranki le plačilo po tar. št. 19/4 pod "druge vloge".
ZPP člen 195. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 266, 266/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - solastnina - navadno sosporništvo - dobroverna posest - solastniki kot navadni sosporniki - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - uporaba materialnega prava
Solastniki so v pravdi za ugotovitev lastninske pravice navadni in ne enotni sosporniki, kar pomeni, da je odločitev zoper vsakega od njih lahko drugačna, saj lahko vsak samostojno razpolaga s svojim idealnim solastnim delom. Narava razmerja torej ne terja nujno enake odločitve za vse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji razreševanja presežnih delavce - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - kolektivna pogodba
Ključno je, da je šlo pri toženi stranki dejansko za bistveno zmanjšan vpis v šolskem letu in zmanjšan obseg finančnih sredstev, kar je vplivalo na zmanjšano potrebo po učiteljih, zaradi česar je lahko tožena stranka izmed desetih delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu učitelj strokovno teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, zagotovila delo le še sedmim.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.. ZPP člen 347.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razveza
ZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka je v vlogi z dne 18. 4. 2018 pojasnila, da je bila v izplačilu, izvedenem dne 5. 3. 2018, zajeta tudi sporna izpolnitev. Tožnik je še istega dne tožbo umaknil, kar pa je ne nazadnje tudi zgolj en mesec in pol po izpolnitvi, kar vse pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja sodišča - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje v izvršilnem postopku - izvršitelji - verjetnost obstoja terjatve
Tak razplet postopka zavarovanja, ko je bila začasna odredba razveljavljena in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, ker ni bil izkazan obstoj nedenarne terjatve tožnika, pomeni, da bi tudi v primeru uspešnega rubeža vozila, slednje bilo vrnjeno tožencema, ki bi v nadaljevanju z njim svobodno razpolagala in ga tudi odtujila, kot sta to storila takoj po prejemu sklepa o izdaji začasne odredbe.
V primeru, ko je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta v skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZSVarPre pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Upoštevaje navedeno sodišče prve stopnje dohodka iz oddajanja premoženja v najem pri ugotavljanju višine lastnega dohodka ne bi smelo upoštevati.
plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSK00015221
SPZ člen 99, 212, 223, 223/1. ZPP člen 163, 214, 285, 339, 339/, 339/2-8.
dejanska razlastitev - oseba javnega prava - priposestvovanje služnosti v javno korist - priposestvovanje služnosti - dogovor o stvarni služnosti - potreben dokaz - načelo dobre vere - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kršitev pravice do izjave - določna zahteva za povrnitev stroškov - dobra vera
Že po Ustavi FLRJ je bilo zasebno lastnino moč omejiti ali razlastiti, če je to zahtevala splošna korist, vendar le na podlagi zakona, že v letu 1947 pa je Temeljni zakon o razlastitvi (v nadaljevanju TZR, Uradni list FLRJ, št. 28/47) predvideval možnost razlastitve, če je to zahteval javni interes, opredelil popolno ali delno razlastitev in je v primeru, če je bila na tuji nepremičnini ustanovljena služnost, šlo za delno razlastitev (1. in 7. člen). Premoženje se je smelo razlastiti le na podlagi aktov o razlastitvi pristojnega organa, lastnik je bil upravičen do odškodnine (3. in 11. člen). Ureditev, ki varuje zasebno lastnino in posege vanjo s strani države oziroma občine, je bila od tedaj vse do danes regulirana z institutom razlastitve.
delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - stvarnopravni zahtevki - ugovor zastaranja - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Tožnikov zahtevek je sicer stvarnopravne narave, vendar pa tožnik ne zahteva vzpostavitve njegove lastninske pravice na nepremičninah toženke, temveč zahteva civilno delitev skupnega premoženja - plačilo vrednosti svojih vlaganj v posebno premoženje toženke, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali so bila njegova vlaganja dovolj obsežna za pridobitev stvarne - solastninske pravice na nepremičninah toženke.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za mirovanje postopka - vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".
URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12a/10, 13, 13/3. ZIZ člen 29b. ZPP člen 108, 108/4. ZDavP-2 člen 24.
taksna oprostitev - zakonski pogoji - nepopolna vloga - preiskovalno načelo - ustavnoskladna razlaga - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo socialne države - splošno načelo enakosti
Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.