CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.
OZ člen 198. ZASP člen 81, 156, 157. ZPP člen 105a, 185, 185/2.
avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka.
Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka.
Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.
neposlovna odškodninska odgovornost - hoja po stopnicah - protipravnost ravnanja - opustitveno ravnanje - vzročna zveza
V primeru očitka opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je toženka opustila dolžno skrbnost, ki jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode glede na okoliščine primera.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine
Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015754
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodba
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - kršitev pogodbene obveznosti - servis vozila - popravilo vozila - popravilo avtomobila - številka šasije - dolžna skrbnost - obveznosti naročitelja - obveznosti podjemnika - pojasnilna dolžnost podjemnika - opozorilo na napake materiala - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - okoliščine pomembne za ocenitev nevarnosti - teorija pripisljivosti
Zavarovanec toženke je bil v opisanih okoliščinah dolžan opozoriti tožnika, da zaradi predhodnih posegov v motor in šobe brez zamenjave motorja z originalnim blokom motorja in namestitve novih šob ni mogoče zagotoviti uspešnega in strokovnega popravila vozila oziroma motorja. Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala oziroma na pomanjkljivost v njegovem naročilu, ker sicer odgovarja za škodo.
Ni torej dovolj, da je podjemnik vedel za vgrajene neoriginalne dele oziroma, da je opozoril tožnika na verjetnost nekompatibilnosti vgrajenih neoriginalnih delov, ampak bi morala toženka trditi in dokazati, da je njen zavarovanec tožniku konkretizirano pojasnil, kakšne so možne negativne posledice prej opisanega improviziranega popravila.
OZ člen 190, 190/3, 193, 336, 336/1, 345. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - vrnitev prejete odškodnine - obseg vrnitve - vložitev revizije - nepoštenost pridobitelja - pošteni prejemnik odškodnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - umik tožbe - sprememba tožbe - privolitev stranke v spremembo tožbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izračun terjatve - ugovor pravilnosti izračuna vtoževane terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh pravdnih strank - vsaka stranka krije svoje stroške
Pošten je (lahko) zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna prejemnikova zavest o taki možnosti. Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma prejemniku naloži breme, da prejetega zneska še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi. Ker toženec ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že pred prejemom odškodnine vedel, da bo tožeča stranka vložila revizijo, in se ji je v primeru spremembe sodbe neutemeljeno prejet znesek izrecno zavezal povrniti, se šteje za nepoštenega pridobitelja.
nesklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pavšalen napotek sodišča ne ustreza pojmu ustreznega materialnega procesnega vodstva glede na vsebino 285. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je nesklepčnost v tem, da tožnik ne poda identitete zemljišč oziroma parcel, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so s prodajnimi pogodbami zajete tiste nepremičnine, ki so navedene v sodbi Višjega sodišča in da so bile prav te nepremičnine vrnjene tožniku in tudi predmet posameznih prodajnih pogodb. Tožnik torej po stališču sodišča prve stopnje ni podal ustreznih trditev o tem, katere nepremičnine so bile prodane, v kakšnih deležih ter za koliko. Ker materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje ni bilo ustrezno, je sodišče prve stopnje storilo kršitev določbe 285. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je hkrati odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega tožniku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in tožnik utemeljeno uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče druge stopnje kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine
Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.
telesni napad - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - hud kratkotrajen strah - poškodba glave - sepsa - dokazna ocena - dokazovanje z indici - posredne priče - izpovedba očividca
Okoliščina, da naj bi tožniku o imenu in priimku napadalca povedali prijatelji, ki niso bili na kraju škodnega dogodka, sama za sebe resničnosti njegove izjave ne izključuje. Razen očividcev (neposrednih prič) poznamo tudi posredne priče, torej priče, ki so o nekem dogajanju izvedele od drugih. Tudi sicer je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje in krog katerih skupaj utemeljuje sprejeto odločitev.
delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - žepnina - procesna sposobnost - razpolaganje z nepremičnino - lastništvo nepremičnine
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015031
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelitev stroškov - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika - najemnik - omejeni pritožbeni razlogi - domneva priznanja nezanikanih dejstev - verodostojna listina kot dokaz
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
S pritožbeno navedbo o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala, da njen najemnik ni poravnal svojih obveznosti, tožena stranka sodišču prve stopnje (smiselno) očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja tega dejstva izhaja iz njene prve pripravljalne vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016073
ZNP člen 8, 8/1, 9, 118, 118/2, 128.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - nepravdni postopek - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - predhodno vprašanje - manj verjetna pravica - interes udeležencev - nesporna dejstva
Eno izmed bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja je, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju. To je odgovor na napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.
Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.