odškodninska odgovornost delodajalca - nova škoda - pravnomočna sodba - udar strele - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena odškodnina, pa v času sojenja ni bilo gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg. Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo mogoče predvideti, kljub temu pa se je kasneje pojavila, pri čemer mora biti dodatna škoda taka, da niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor ne predvideti njenih posledic.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenina - zelo zahtevno mnenje
V prvem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih so za vrednotenje pisnega izvedenskega mnenja določeni štirje razponi, in sicer za manj zahtevna, zahtevna, zelo zahtevna in izjemno zahtevna dela. Pri sami razvrstitvi nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne zadosti. Izvedenec je odgovarjal na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potreboval dodatne literature, samo mnenje pa tudi po obsegu ne odstopa od podobnih mnenj in tudi ne vsebuje poglobljenih zaključkov.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 88, 88/4, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - vročanje vabila na zagovor
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa zgolj možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. To pa ne pomeni, da je navedeno delodajalčeva dolžnost.
Sodišče prve stopnje je v prvem in ponovljenem sojenju sodilo po razveljavitvi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 s strani Ustavnega sodišča RS z odločbo U-I-200/15-21, Up-936/15-20 z dne 16. 3. 2017, kar pomeni, da bi tožena stranka (v kolikor je izbrala kot način vročanja priporočeno po pošti) pisno seznanitev morala tožniku vročiti z upoštevanjem pravil pravdnega postopka o osebnem vročanju. Način vročanja priporočeno s povratnico ne omogoča nujno naslovniku seznanitve z vsebino pošiljke, zato ni ustrezen. Ni namreč sporno, da je bila pošiljka vrnjena toženi stranki z oznako "ni dvignil". Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker tožniku zagovor ni bil omogočen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za vložitev predloga
Glede na to, da je bil sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožencu vročen (in tudi dejansko puščen v nabiralniku) v septembru 2017, se pravi po obdobju, ko mu je po njegovih trditvah bila ukradena pošta, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je najkasneje tedaj izvedel, da ni vložil popolnega predloga za oprostitev plačila sodne takse in da mora v določenem roku plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen več kot mesec dni po prejemu navedenega sklepa, je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozen.
pogodba o posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - odmik od predmeta pogodbe
Zgolj vzpostavitev stika med naročnikom in potencialnim najemnikom, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah na sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016313
ZPP člen 8. ZPSPP člen 31. SPZ člen 260.
načelo kavzalnosti - razdrtje pogodbe - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenehanje stavbne pravice - najem poslovnega prostora - prepričljiva dokazna ocena
V našem pravu velja načelo kavzalnosti med zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli, kar pomeni, da ima neobstoj zavezovalnega pravnega posla (kot posledica razdrtja Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice) za posledico tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla. Vknjižba stavbne pravice v zemljiški knjigi je tako iz materialnopravnega razloga od razdrtja pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice dalje neveljavna. Z zakonsko določbo, da stavbna pravica preneha z izbrisom, so lahko varovane le tretje dobroverne osebe, ne morejo pa se nanjo sklicevati osebe, ki jim je znano, da ni več zavezovalnega pravnega posla.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ni pravilno preizkusilo, razen izkaza verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni sporno, izkazanosti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na podlagi trditev tožnice - upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Upoštevaje ugotovljeno neodvisno naravo bančne garancije, višje sodišče poudarja, da tožeča stranka ni bila niti upravičena niti dolžna opravljati presoje, ali je bila unovčena pravilna garancija: navedena presoja bi neizogibno pomenila, da tožeča stranka preverja, katere napake so bile dejansko storjene oz. odpravljene, kar je garantova obveza izključno v primeru odvisnih garancij.
Neutemeljene so trditve tožene stranke, da je besedilo garancije v celoti pripravila tožeča stranka, zaradi česar je morebitne nejasne določbe potrebno razlagati v korist tožene stranke. Višje sodišče je že pojasnilo, da določbe drugega odstavka garancije ni mogoče razumeti kot nejasnega. Četudi bi besedilo določbe bilo nejasno oziroma sporno, in bi ga bilo potrebno skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ razlagati glede na skupen namen pogodbenih strank, višje sodišče ne bi prišlo do drugačnega zaključka, saj je tožena stranka v prošnji za izdajo garancije izrecno napisala, da želi izdajo neodvisne nepogojne garancije na prvi poziv in brez ugovora.
Plačilna obveznost tožeče stranke je nastala z dnem izdaje garancije, v plačilo pa je zapadla z dnem njenega unovčenja.
Čeprav je mnenje izvedenca, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016, pa tudi od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo, je materialno pravno zmotno zaključilo, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas. Zavzelo je zmotno stališče, da je bil tožnik zaradi trajne potrebe po določenih stvarnih razbremenitvah začasno nezmožen za delo za 8 ur.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - prisilni ukrep - nujnost in sorazmernost ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - dopustnost posega v ustavno pravico
V 39. členu ZDZdr so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Udeleženka ogroža svoje zdravje in življenje, saj pred sprejemom zaradi bolezenskega doživljanja bolezni že deset dni ni spala, takšno dolgo obdobje brez spanja pa udeleženko ob obliki preganjavice, kot jo ima, neposredno življenjsko ogroža. Udeleženka lahko huje ogroža tudi zdravje drugih, saj obstaja zelo velika verjetnost ponovitve heteroagresije, zlasti v domačem okolju do očeta, zato je zdravljenje udeleženke pod posebnim nadzorom brez njene privolitve nujno potrebno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00016961
ZIZ člen 272, 272/1.. ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavski predstavnik
Tožnik temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe (verjetnost obstoja terjatve) ni zatrjeval, ker je zmotno menil, da kot delavski predstavnik uveljavlja varstvo po 113. členu ZDR-1 in mu pri tem ni potrebno izkazati pogojev po ZIZ. Takšno stališče tožnika je materialno pravno zgrešeno. Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev določa 272. člen, ZDSS-1 pa v 43. členu. Sodišče namreč lahko izda začasno odredbo, če je to potrebno, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ter upoštevaje primarni pogoj po ZIZ, ki pa mora biti za izdajo začasne odredbe verjetno izkazan. Ta pogoj je verjetnost obstoja terjatve, ki jo vtožuje, oziroma verjetnost, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pri utemeljevanju predloga za izdajo začasne odredbe bi se tožnik kot delavski predstavnik moral osredotočiti na dokazovanje okoliščin, ki utemeljujejo verjeten obstoj njegove terjatve, to je ugotavljanje nezakonitosti odpovedi. Tožnik se je osredotočil le na drugi pogoj, to je na dokazovanje nenadomestljive škode, ki bi nastala zaradi nezmožnosti izvajanja sindikalne dejavnosti. Ker tožnik ni zatrjeval temeljnega pogoja začasne odredbe - verjetnosti obstoja terjatve, je že iz tega razloga predlagana začasna odredba neutemeljena.
Iz izreka izpodbijane sodbe povsem jasno izhajajo vsi zakonski znaki obdolžencema očitanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, in sicer katere pravice oškodovanca E.P. sta obdolženca v sostorilstvu zavestno kršila in za koliko je oškodovanec zaradi takšnega ravnanja obdolžencev prikrajšan.
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je storilec tega kaznivega dejanja lahko tudi tisti, ki v družbi dejansko vodi posle ne glede na njegov status v njej, kar je bilo v obravnavanem primeru za obdolženega S.J. zanesljivo ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje na podlagi podrobnega pregleda izpisa prometa na TRR družbe pravilno ugotovilo, da je družba določena denarna sredstva vseeno imela (stanje na TRR na dan 19.3.2015 dobroimetje v znesku 2.280,95 EUR), vendar jih je namesto poplačil obveznosti do oškodovanca, namenila za poplačilo drugih obveznosti, ki so omogočali nadaljnje poslovanje družbe.
denarna kazen - priča - izostanek z naroka - opravičilo
Ker se priča ni udeležila naroka, na katerega je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, je odločitev sodišča prve stopnje o denarni kazni pravilna.
začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Pri začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni (ali poškodbe izven dela; poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni) ne gre za dejstvo, ki bi ga le zaradi vložene izpodbojne tožbe zoper upravno odločbo, bilo mogoče vtoževati za vnaprej nedoločeno časovno obdobje. Že po naravi stvari gre praviloma za kratkotrajno in začasno zadržanost z dela iz zdravstvenih razlogov, o čemer je primarno pooblaščen in pristojen odločati izbrani osebni zdravnik.
Ker je odmerjena denarna dajatev bistveno nižja od z zakonom zagotovljene odmere od najnižje pokojninske osnove (775,10 EUR), je tožniku pokojnina od spornega dne dalje priznana v višini 279,03 EUR.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
oprostilna sodba - drugostopenjska sprememba sodbe - napad na uradno osebo
Pritrditi je pritožbi, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo tako zanesljivo ugotovljeno, da ne bi bilo nobenih pomislekov o pravilnosti prvostopnega oprostilnega izreka, ne pa tudi, da je z razlogi pritožbe v celoti izpodbita dokazna ocena sodišča prve stopnje ter da razlogi pritožbe narekujejo spremembo sodbe iz oprostilne v obsodilno, kar naj stori višje sodišče. Pritožbeno sodišče soglaša s tistimi izvajanji pritožbe, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje premalo natančno in zato tudi neprepričljivo ocenilo zagovor obdolženca in vse izvedene dokaze, kar vzbuja dvom o pravilnosti prvostopne odločitve.