OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 432, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 263, 271, 271/1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 275, 275/1, 278, 278/2. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - pogodba o odstopu terjatve - pristop k dolgu - prenehanje obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - asignacija - dvojna pooblastitev - pobotanje - zakonski pobot - povračilni zahtevek - prednostno poplačilo - stečajni dolžnik - insolventnost dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Če bi šlo za asignacijo, odstop terjatev s pogodbo (in pobot) tudi ne bi bil potreben. Cesija terjatve in asignacija se namreč medsebojno izključujeta - z asignatovo izpolnitvijo nakazila obveznost preneha (prvi in drugi odstavek 1041. člena OZ), pri cesiji terjatve pa obveznost s cesijo ne preneha, le terjatev spremeni svojo pravno pripadnost (prvi odstavke 421. člena v zvezi s prvim odstavkom 417. člena OZ).
Pobotanje je namreč mogoče izpodbijati samo v zvezi z drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Ker sta tožnica in druga toženka dne 5. 10. 2015, terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka tožeče stranke, in jo je druga toženka na podlagi cesije od prve toženke pridobila po začetku stečajnega postopka, pobotali z nasprotno terjatvijo tožeče stranke do druge toženke, ki je nastala do začetka stečajnega postopka (terjatev iz naslova najemnine strojne opreme po Pogodbi št. 1/2015 po računu št. 126/2015 z dne 29. 5. 2015 in terjatev iz naslova prodanega blaga po računu št. 162/2015 z dne 2. 10. 2015), je bilo tovrstno njuno ravnanje torej nedovoljeno.
Takšnega postopanja obdolženega S.H., ki gre v smeri obrambe, torej silobrana, pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni ocenilo, kot to utemeljeno opozarja pritožba zagovornikov.
Določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) po prepričanju pritožbenega sodišča spada v postopek pred sodiščem druge stopnje, čeprav 333. člen ZPP ni izrecno omenjen med tistimi izjemami, ki se uporabljajo ne glede na čas začetka pravdnega postopka (drugi odstavek 125. člena ZPP-E).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
lastnoročna pisna oporoka - (ne)veljavnost oporoke - obličnost oporoke - podpis oporočitelja - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - formalni pogoji - goli zapis
Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
Ker se zapis imena in priimka oporočitelja nahaja nad nazivom listine in besedilom, je logično, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi z vprašanjem, kje na listini se mora nahajati podpis oporočitelja.
Pri lastnoročni oporoki se mora podpis oporočitelja nahajati na koncu listine. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Ravno podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Vse navedeno narekuje tudi restriktiven pristop k presoji zahtevane obličnosti (lastnoročne) oporoke.
Zapis imena in priimka oporočitelja z malimi tiskanimi črtami ne more nadomestiti podpisa.
ZPP člen 339, 339/1, 438, 438/2. ZIZ člen 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne nepristojnosti - prepozen ugovor - postopek začet na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Po določbi drugega odstavka 438. člena ZPP je ugovor krajevne nepristojnosti v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - razlogi za prekinitev postopka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.
Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
postopek osebnega stečaja - vročanje sodnih pisanj v tujini - neuspešna vročitev - zavlačevanje postopka - postavitev začasnega zastopnika
Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je ves čas dosegljiv sodišču, saj v tem postopku vlaga pritožbe in prošnje. Kot je bilo že obrazloženo, sodišče na pravno formalno korekten in zakonit način sodnih pisanj dolžniku v tujino ni moglo vročati. To je dolžniku omogočalo izpodbijanje sprejetih odločitev prvostopenjskega sodišča kadarkoli se je dolžnik sam odločil za aktivnost v tem postopku. Zato iz dejstva vlaganja pritožb in prošenj ni mogoče sklepati na dolžnikovo dosegljivost sodišču, saj bi s tako pritožnikovo argumentacijo sodišče pristalo na to, da tempo postopka diktira sodišču dolžnik sam.
Od pravilnega vročanja sodnih pisanj strankam tečejo zakonski roki za procesna dejanja strank v postopku in kar omogoča normalen tek postopka. Zato ZPP omogoča sodiščem tudi orodja, ki jih v izogib zavlačevanju postopka (zaradi nezmožnosti vročanja stranki) lahko sodišča uporabijo za zagotovitev normalnega teka postopka. Tako zakonito orodje je tudi postavitev začasnega zastopnika dolžniku.
stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
Poseg v dolžnikovo nepremično premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pravica do sodnega varstva ne obsega zgolj pravice, da sodišče vsebinsko odloči o pravici stranke, temveč tudi pravico upnika do uresničitve te pravice oziroma poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Ko izvršba ni bila uspešna z do sedaj dovoljenim sredstvom izvršbe, varstvo zgoraj navedene ustavne pravice upnika opravičuje razširitev izvršbe.
verižna kompenzacija - ponarejen podpis - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - javna listina - prosta dokazna ocena
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje s strani (enega) kompenzacijskega udeleženca za odpust dolga očitno ni bilo podano, pogodba med (vsemi) udeleženci sploh ni nastala.
V konkretnem primeru verižne kompenzacije gre za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti, zato takšne pogodbe niti ni mogoče razdreti.
Kazenska ovadb predstavlja javno listino, ki le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa - torej zgolj sum obstoja kaznivega dejanja in gradiva, ki ga ovadba omenja, ne pa tudi obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Kazenska ovadba tudi ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki je v pravdnem postopku podvržen prosti dokazni oceni.
odškodninska odgovornost imetnika živali - odgovornost za domačo žival - ugriz psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Toženec (imetnik psa in vzreditelj šarplanincev) je bil tisti, ki je tožnika povabil na posestvo, znotraj ograde, in je odprl vrata v gospodarsko poslopje, v katerem je bila neprivezana psica z mladiči. Ob teh ugotovitvah je povsem pravno nepomembno, da je bil tudi tožnik vzreditelj šarplanincev in je poznal pasmo.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2, 171a/5, 196, 197, 198. ZFPPIPP člen 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/3, 345/4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastne nepremičnine - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - prodaja celotne nepremičnine
Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.
denarna kazen zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep o denarni kazni - obveznost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - razlogi za ugovor - omejitev ugovornih razlogov - relevantni ugovorni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče je zaradi zlorabe pravnega sredstva kaznovalo oba tožnika, vsakega z 200 EUR denarne kazni.
Tožnika sta zoper plačilni nalog za plačilo takse vložila ugovor, v katerem nista navedla ugovornih razlogov, ki jih kot dopustne določa 34.a člen ZST-1. Sodišče prve stopnje nima pooblastil, po katerih bi o preizkusu ugovornih razlogov odločalo po uradni dolžnosti. Ugovor zato mora vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih nosilec obveznosti nasprotuje plačilu sodne takse, torej, da taksna obveznost ni nastala, da je ta že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnikova vloga teh razlogov ni vsebovala, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nepopolno.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nujnost izdaje začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se uporablja dokazni standard verjetnosti, kar je sodišče v celoti upoštevalo že pri navedbi zakonskih določil, pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nedenarne terjatve ter pri ugotavljanju verjetnosti obstoja nastanka težko nadomestljive škode.
Ker za izdajo ureditvene začasne odredbe ni podane ene izmed treh kumulativno zahtevanih predpostavk, to je, da težko nadomestljive škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe, je bil predlog tožnikov za njeno izdajo pravilno zavrnjen.
Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015882
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017919
ZP-1 člen 202d, 202d/3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 85, 85/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - predložitev zdravniškega spričevala - pozivanje na dopolnitev
Storilec bi moral predlogu za odložitev izvršitve priložiti zdravniško spričevalo, česar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni storil, kar je več kot dva meseca po vložitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Odsotnost storilca na dopustu ne predstavlja opravičljive okoliščine, zaradi katere sodišču ni predložil zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.
Če storilec predlogu za odložitev izvršitve ni mogel predložiti zdravniškega spričevala zaradi daljših čakalnih vrst, bi bilo pričakovati, da bi zaradi varstva lastnih interesov zdravniško spričevalo sodišču predložil najkasneje po pregledu, na katerega je bil naročen, vendar tudi tega ni storil in je bil za sodišče popolnoma neodziven.
Sodišče storilca niti ni bilo dolžno pozivati, da naj predloži zdravniško spričevalo, zato je brezpredmetno vsakršno navajanje razlogov, zaradi katerih se na dopis sodišča ni mogel odzvati pravočasno.